Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je 18.12.2023 na Brdu pri Kranju v okviru 27. Posveta diplomacije sestal z veleposlaniki in generalnimi konzuli, ki delujejo v državah, kjer je številčnejša slovenska skupnost. Na srečanju je ministra spremljala državna sekretarka na uradu Vesna Humar. Beseda je tekla o položaju in izzivih slovenskih skupnostih zunaj meja Republike Slovenije.

Uvodoma je zbrane pozdravil minister Matej Arčon, ki je poudaril, da so veleposlaništva in generalni konzulati pomemben steber, ki povezuje slovenske skupnosti z matično Slovenijo, in izpostavil pomen čim bolj operativnega in tesnega stika diplomatsko konzularnih predstavništev s slovenskimi skupnostmi ter ob enem čim boljše komunikacije z uradom. V nadaljevanju se je dotaknil nekaj pomembnejših trenutkov uspešnega leta, ki se zaključuje, in že opredelil nekaj načrtov, ki bodo zaznamovale prihodnje. Povezovanje in sodelovanje so nedvomno izrednega pomena, zato je aktivno delovanje zamejske gospodarske koordinacije, ki je bila v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport zasnovana lani, izredno razveseljivo. Povezovanje prav tako še naprej lepo teče tudi na kmetijskem področju. Eden izmed prednostnih ciljev so tudi mladi in povratništvo. V ta namen je vlada pretekli teden ustanovila Delovno skupino za pripravo ukrepov na področju vračanja slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Slovenijo. Bliža se tudi leto 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica gostili projekt Evropska prestolnica kulture. Urad vodi več aktivnosti na tem področju, minister Arčon je na današnjem srečanju pozval tudi veleposlaništva in generalne konzulate, da k sodelovanju spodbudijo tudi slovenske skupnosti zunaj meja matične domovine.

V nadaljevanju so stvarnost in izzive slovenskih skupnosti v državi, kjer delujejo, predstavili  veleposlaniki in generalni konzuli. Ministru so se zahvalili za finančno kot tudi siceršnjo podporo skupnostim, brez katere marsikatera organizacija, ki skrbi za ohranjanje slovenstva, jezika in tradicij v zamejstvu in na tujem, ne bi več obstajala. Na današnjem srečanju je bilo predstavljenih tudi kar nekaj zanimivih pobud. Mnoge izmed njih bodo v luči dobrega sodelovanje gotovo realizirane v prihodnje. Minister je napovedal, da bo Urad po povezovanju na kmetijskem in gospodarskem vzpodbudil še povezovanje organizacij iz različnih držav na kulturnem področju. Veleposlaniki so pobudo podprli in se zavzeli tudi za to, da bi v čim več mestih, kjer živi slovenska skupnost odprli Slovenske kulturne centre (SKIC-e).

Na sestanku so z ministrom o stanju in odprtih vprašanjih spregovorili veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Matjaž Longar, veleposlanik Republike Slovenije na Dunaju Aleksander Geržina veleposlanik Republike Slovenije v Budimpešti dr. Marjan Cencen, veleposlanik Republike Slovenije v Zagrebu Gašper Dovžan, veleposlanik Republike Slovenije v Washingtonu Iztok Mirošič, veleposlanik Republike Slovenije v Canberri Marko Ham, veleposlanik Republike Slovenije v Ottawi Andrej Gregor Rode, veleposlanica Republike Slovenije v Berlinu dr. Ana Polak Petrič, veleposlanica Republike Slovenije v Bruslju Barbara Sušnik, veleposlanik Republike Slovenije v Köbenhavnu Mihael Zupančič, veleposlanica Republike Slovenije v Parizu Metka Ipavic, veleposlanik Republike Slovenije v Sarajevu Damijan Sedar, veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu Damjan Bergant, veleposlanik Republike Slovenije v Skopju Gregor Presker, veleposlanica Republike Slovenije v Brasilii Mateja Kračun, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc, generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu dr. Anton Novak, generalna konzulka Republike Slovenije v Monoštru Dubravka Šekoranja, generalna konzulka Republike Slovenije v Clevelandu Alenka Jerak in generalna konzulka Republike Slovenije v Münchnu Maša Šiftar.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je 18.12.2023 na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejel Sławomirja Tokarskega, direktorja pri Evropski komisiji - Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko - Evropsko teritorialno sodelovanje, makro regije, Interreg in izvajanje programa I (REGIO.D). Na srečanju je bila prisotna tudi državna sekretarka na uradu Vesna Humar.

V izjavi po srečanju je minister Arčon izpostavil, da je bil sestanek izrednega pomena za začetek priprav na dogodek v letu 2025. »S stališča našega urada je pomembno, kako v Interreg programe vključiti našo slovensko manjšino. S tem namreč lahko krepimo čezmejno sodelovanje in povezovanje. Hkrati je ta dogodek pomemben, ker bosta v letu 2025 Nova Gorica in Gorica gostili tudi projekt Evropska prestolnica kulture. Vključevanje različnih dogodkov bo vsekakor obogatilo ta prostor,« je še poudaril minister Arčon.

Direktor Tokarski je po sestanku z naslednjimi besedami poudaril pomen priprave tega pomembnega dogodka prav na Goriškem: »Mislim, da je to idealno mesto za ta dogodek, ker prikazuje, kako Interreg lahko prispeva k temu mejnemu območju, ki je nekoč simboliziralo delitev med hladno vojno in je zdaj morda ena izmed najprijaznejših mej v celotni EU, če že ne najprijaznejša. Želimo poslati močan signal vsem državam članicam in vsem državam, da lahko to doseže vsakdo.«

V vsebinsko bogatem pogovoru sta sogovornika spregovorila o Letnem Interrreg dogodku 2025, ki bi ga zaradi posebnega pomena radi pripravili na območju somestja Nova Gorica in Gorica v letu, ko bosta mesti tudi Evropska prestolnica kulture. Na osrednjem in največjem evropskem Interreg dogodku v letu na glavnem in več stranskih dogodkih pričakujejo več kot šeststo obiskovalcev. Priložnost bo za izmenjavo zaključkov posvetov s partnerji, državljani in celotno skupnostjo Interrega, ki se bodo odvili že v letu 2024. Zaključki posvetov bodo izrednega pomena za pripravo pravnih podlag kohezijske politike post 2027. Leto 2025 pa bo tudi namenjeno pregledu uspešnosti in dosežkov Interrega v svojih 35 letih delovanja.

Sogovornika sta ob tej priložnosti spregovorila tudi na splošno o pomenu čezmejnih programov Interreg za ljudi in razvoj programskega območja. Edinstven je prav program Interreg SLO-ITA, saj omenja in prepoznava vlogo manjšine kot pomembnega deležnika programskega območja. Pomembni so bili strateška projekta Lingua in Primis ter kapitalizacijski projekt Primis. Eden od sadov projekta Lingua je namreč Krajinski in pripovedni muzej v Špetru - Slovensko multimedialno okno (SMO). Pomembno vlogo, kot je poudaril minister Arčon, imajo tudi  Evropska združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS). Gre za edinstven evropski mehanizem pri pospeševanju gospodarskega in širšega družbenega razvoja na narodnostno mešanih območjih in predvsem pri krepitvi vloge manjšin, ki na teh območjih živijo. Minister je tako poudaril aktivnosti EZTS GO (Gorica, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba), EZTS Geopark Karavanke, EZTS B&G – RAD (Gornja Radgona, Radgona) ter EZTS Kras-Carso, ki je v postopku ustanavljanja. Ob tej priložnosti je minister direktorju predstavil še zamisel za ustanovitev EZTS v Kanalski dolini, ki bi segal kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo. Urad se zaveda pomena Interreg projektov za manjšinske organizacije. V ta namen je v letošnjem letu zagotovil sredstva za odprtje projektne pisarne pod okriljem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Trst, ki deluje z namenom povečanja zmogljivosti manjšinskih organizacij pri pripravi in prijavi projektov v program Interreg.