V Trstu so 18. maja 2024 odprli razstavo z naslovom Od Ljubljane do Trsta, nabrežinski, kraški in istrski kamen v Italiji in v svetu. V skladišču XXVI Starega pristanišča bo razstava odprta do 14. julija 2024, vsak teden med četrtkom in nedeljo, od 10. do 19. ure. Poročilo sta pripravila Stojan in Milanka Jakopič.

Razstava je skupni projekt Ermada Gruppo Flavio Vidonis, Slovensko-švedskega društva, občine Trst in pokrajine Furlanija – Julijska krajina ter drugih regionalnih društev in skupin. Na razstavi je predstavljen zgodovinski razvoj proizvodnje kamna v kraških in istrskih kamnolomih, s poudarkom na obdobje ob izgradnji Južne železnice, ko je v te kraje prišel tudi Gustav Tönnies in s svojo družino pomembno prispeval k gospodarskemu in družbenemu razvoju v regiji.

Kraški kamnolomi so postali največji kamnolomi Avstro-ogrske monarhije, kamen se je po železnici izvažal v njeno osrčje, po morski poti pa do Daljnega vzhoda in Amerike. Trst je postal najpomembnejše pristanišče Vzhodnega Sredozemlja, mednarodni finančni, gospodarski in kulturni center. Med 249.000 prebivalci je živelo tudi 56.000 Slovencev, ti pa so tudi bili v večini v okoliških vaseh Nabrežini, Repnu, kjer so bili kamnolomi Gustava Tönniesa. On je s svojimi sinovi aktivno sodeloval v industrijskem razvoju in gradbeništvu v deželi Kranjski. Posebno vlogo so imeli po ljubljanskem potresu 1895, ko je bilo njihovo gradbeno podjetje med največjimi in so sodelovali pri obnovi poškodovanih ter izgradnji novih stavb v takrat hitro razvijajoči se prestolnici dežele Kranjske.  Njihove gradbene materiale so uporabljala tudi druga gradbena podjetja v Ljubljani in po svetu.

Prva svetovna vojna s kasnejšo Rapalsko pogodbo je Trstu prekinila povezavo z širšim zaledjem, kar je vse do današnjih dni vplivalo na njegov razvoj. Samostojnost Slovenije in njena vključitev v Evropsko unijo in Schengenski sporazum odpirajo novo pot sodelovanja, kar potrjujejo novi dogovori o čezmejnem sodelovanju. Tudi Tönniesovo delo potrjuje, da je za uspeh na mednarodnih trgih potrebno sodelovanje.

Kraški kamen ima tudi danes oz. bo imel tudi v prihodnosti pomembno vlogo – pri obnovi objektov, v katerih je bil uporabljen in pri uporabi v novih objektih, s poudarkom na kamen kot naravni material. Uporablja se ga tudi v umetnosti. O tej tematiki bosta v okviru razstave imela predavanje predstavnika podjetja Marmor iz Sežane in Obalnih galerij iz Pirana, ki upravljajo Forma vivo Portorož.

Na odprtju razstave so bili prisotni številni predstavniki Dežele Furlanije - Julijske krajine, mesta Trst in okoliških občin, prebivalci Trsta ter številni obiskovalci iz Slovenije. Otvoritvene govore so imeli: predsednik sveta občine Trst Massimo Romita, predsednik skupine Ermada Gruppo Flavio Vidonis, ki je glavni organizator; s slovenske strani sta prisotne nagovorila ljubljanski mestni svetnik Janez Koželj in Stojan Jakopič, predstavnik Slovensko-švedskega društva ter vodja projekta Gustav Tönnies. Otvoritve razstave se je z družino udeležil tudi Manfred Tönnies, prapravnuk Gustava Tönniesa.

V času razstave bodo potekala različna predavanja in delavnice, med drugim posvet v italijanščini in slovenščini z naslovom Kraški kamen, zgodovinska vizija razvoja obdelave kamna in njegove perspektive - Vloga družine Gustava Tönniesa. Posvet bo v skladišču 26 Sala Nathan prvič izveden v petek, 24. maja 2024, ob 11. uri, ko bodo pri pogovoru sodelovali dr. Andrej Kos (direktor Marmor Sežana), mag. Gorazd Humar (strokovnjak za mostovne konstrukcije in avtor knjige Solkanski most) in Stojan Jakopič (predstavnik Slovensko-švedskega društva in avtor knjige Stoletje družine Tönnies). V soboto, 1. junija 2024, ob 11. uri pa bodo poleg Stojana Jakopiča sodelovali še prof. dr. Janez Koželj (avtor knjige Kamen in arhitektura Maksa Fabianija), geologinja Jasmina Rijavec (iz kamnoloma Marmor Sežana) in dr. Irena Klančišar (poučuje na Višji strokovni šoli, program oblikovanja materialov – kamen)

Organizatorji v času razstave pripravljajo tudi izlete v posamezne kamnolome in zgodovinsko pomembna kulturna središča, kot so npr. Nabrežina, Repen in Oglej.