Kinoatelje pripravlja Cikel slovenskega filma 2024/25. Navdušenci nad sedmo umetnostjo bodo v prihodnjih mesecih v Gorici imeli razgiban vpogled tako v aktualno kot tudi v restavrirano slovensko filmsko produkcijo. Hiša filma se bo enkrat mesečno prelevila v kinodvorano, kjer spregovori slovenski film z italijanskimi podnapisi. Niz filmskih del bo vedril zimske mesece ter v goriškem čezmejnem prostoru gradil most med italijanskim in slovenskim občinstvom. Cikel bo povezoval globino in umetniško izraznost različnih žanrov, ter gostil številne avtorje in filmske ekipe, ki so soustvarile prikazane filme.

 

Če bi sestavljali slovensko filmsko transverzalo, bi nanjo umestili mesta Ljutomer, kjer je deloval  pionir slovenskega filma Karol Grossman, Triglav, kjer je posnet prvi slovenski celovečerec V kraljestvu zlatoroga, Baško grapo, lokacijo prvega slovenskega zvočnega filma Na svoji zemlji, ter Ljubljano, kjer sta filmska studia Triglav Film in kasneje Viba Film producirala Kekca, Vesno, Dolino miru in druge klasike. Eno slovenskih filmskih središč pa je bilo na drugi strani meje – Gorica. Leta 1981 je bila tam na prelomni retrospektivi z naslovom Cinema sloveno 1946-1981 Slovenski film italijanski javnosti premierno predstavljena slovenska kinematografija, ki je bila do tedaj v tujini vedno prikazana le v sklopu jugoslovanske. Goriška retrospektiva je obsegala petnajst filmskih del, od Štigličevega Na svoji zemlji do Splava Meduze Karpa Godine. V slovensko filmsko zgodovino je zarezala tudi zaradi publikacije, kjer je bila prvič objavljena slovenska filmografija, s prispevki več filmskih kritikov, kot so Rapa Šuklje, Silvan Furlan, Milko Rener, Carlo Lizzani, Sandro Scandolara in tudi ustanovitelj Kinoateljeja Darko Bratina. Tudi v tiskani obliki je bil slovenski film dotlej predstavljen zgolj v sklopu jugoslovanskega.

 

»Prepričani smo, da je pomembno in prav, da retrospektivo najprej predstavimo deželi, s katero nas vežejo izjemne prijateljske vezi in v kateri žive številni Slovenci, ki s svojim delom potrjujejo možnost in nujnost dobrih odnosov na obeh straneh meje,« je v uvodniku tedaj zapisal Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Predstavitev slovenskega filma v Italiji, ki so jo pred več kot štirimi desetletji zastavili Kinoatelje, Zveza slovenskih kulturnih društev, revija Ekran, Zveza kulturnih organizacij Slovenije ter Piccolo Cineforum, ni rekla zadnje besede v Kulturnem domu v Gorici, temveč je potovala dalje, do Milana in Rima, obenem pa so se v Gorici odvijale redne in za Italijo predpremierne projekcije slovenskih filmov. »Gorica je postala opazovalnica slovenskega filma in družbe v spreminjanju,« je leta 2006, ob 25-letnici dogodka povedal Aleš Doktorič, takratni predsednik Kinoateljeja.

Naslovnica projekta

V tem duhu se Kinoatelje podaja v novo leto. Italijanskemu občinstvu bomo ponudili razgiban vpogled tako v aktualno kot tudi v restavrirano slovensko filmsko produkcijo. Hiša filma se bo enkrat mesečno prelevila v kinodvorano, kjer spregovori slovenski film z italijanskimi podnapisi. Cikel nastaja v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Hišo filma ter Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Projekt je tudi del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Skupno vodilo filmskega programa bo prepletanje dogodkov, s katerimi se bo počastilo tudi 25. obletnico podeljevanja nagrade Darko Bratina na festivalu Poklon viziji. Skupaj z gostjami in gosti se bo praznovalo četrt stoletja nagrade, ki nosi sporočilo o transformativni, humanistični in poetični moči filmskih podob.

 

Prvi del pobude bo posvečen dokumentarni formi. 18. januarja 2024 se bo cikel začel z italijansko premiero novega dokumentarca Maje Weiss, prve dobitnice nagrade Darko Bratina 1999. Čustveno potovanje skozi temne epohe zgodovine nosi naslov Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna. Na projekciji bodo navzoči avtorica filma, producentka Ida Weiss iz produkcijske hiše Bela film ter soscenaristka Nataša Konc Lorenzutti. Film, ki bo pospremil dan spomina na žrtve holokavsta, usmerja pogled v čas druge svetovne vojne skozi objektiv štirih otrok, poslednjih še živečih žrtev nacističnega rasnega eksperimenta. Leta 1942 je bilo okrog trideset »rasno ustreznih« slovenskih otrok vključenih v zloglasni nacistični program Lebensborn, ki ga je zasnoval Heinrich Himmler in je bil namenjen širitvi arijske rase. Večina teh otrok je bila oddana v posvojitev nemškim parom, ki so bili vsaj na videz zvesti nacističnemu režimu. Prva nagrada Darko Bratina je leta 1999 romala v roke Maje Weiss za njen film Cesta bratstva in enotnosti.

 

Sledil bo 8. februar 2024, dan slovenskega kulturnega praznika, z dokumentarnim portretom Milka Bambiča. Režisersko taktirko je prevzel Radovan Čok, pri nastanku filma pa je poleg produkcijske hiše Solsticij sodeloval tudi Kinoatelje. Bambič, umetnik slovenskega porekla v Italiji, je bil Spacalov in Černigojev sodobnik v Trstu, kot likovni kritik pa je bil med pionirji slovenske povojne likovne kritike v Italiji. Deloval je kot umetnik, publicist, likovni kritik, ilustrator, izumitelj, grafik in pisec reklamnih besedil, ilustrator industrijskega oblikovanja. Prvenstveno pa je bil slikar, ki je pustil globoko sled v zgodovinski avantgardi, predvsem futurizmu.

 

Cikel bo svoj tretji odmev doživel 14. marca 2024 v družbi še ene prejemnice nagrade Darko Bratina, Petre Seliškar. Njen novi dokumentarni film Telo, ki je nastajal kar dvajset let, je tudi letošnji dobitnik nagrade Vesna za najboljši dokumentarni film. Vodi skozi občutljivo zgodbo o življenju in notranjem svetu ženske, ki se neustrašno bori z redkimi avtoimunskimi boleznimi. Dokumentaristka, ki je nagrado Darko Bratina dobila leta 2008, v filmu prepleta mešanico intimnih pogovorov, osebnih arhivov in impresionističnih podob. Dogodek bo organiziran v sodelovanju s produkcijsko hišo Petra Pan.

 

Več informacij o predvajanju filma "Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna" je na voljo prek spodnje spletne povezave.

Animacijske delavnice pri dopolnilnem pouku slovenščine v Švici

V Švici so nedavno potekale delavnice v nekaterih oddelkih dopolnilnega pouka slovenščine (DPS) pri učiteljicah Anji Dobrovc in Jasmini Lepoša v sodelovanju z društvom Slon iz Slovenije. Prispevek o dogodku je pripravila Jasmina Lepoša. Udeleženci so se pod vodstvom mentorjev poglobili…

MoPZ Vres Prevalje gostoval v Berlinu

Med koncem maja in začetkom junija je v Berlinu gostoval Moški pevski zbor Vres Prevalje.    Člane zbora so najprej sprejeli na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Berlinu, kjer za zaposlene izvedli krajši nastop. Nato so pod vodstvom zborovodkinje Helene Buhvald…

Podaljšan je bil rok prijave na natečaj za mlade ob 160-letnici Slovenske matice

Slovenska matica, naše najstarejše slovensko kulturno in znanstveno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, letos praznuje 160-letnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je objavila natečaja za najboljše filozofske eseje in za najboljša naravoslovna predavanja, namenjena dijakom in študentom.   Na…

Vabljeni k sodelovanju na Fotografskem natečaju Moj košček Slovenije

Rafaelova družba tudi letos razpisuje fotografski natečaj Moj košček Slovenije. K sodelovanju ste lepo vabljeni tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu. Objavljamo besedilo natečaja.   Fotonatečaj Moj košček Slovenije 2024 Fotografski natečaj Moj košček Slovenije postaja tradicionalen. Prvič smo…

V Bruslju uprizorili komedijo "Mali otroci, veliki problemi"

V Slovenskem društvu v Belgiji (Slo-Bel) so 1. junija 2024 preživeli fantastičen večer, obogaten s slovensko gledališko predstavo. V društvu so o dogodku pripravili krajši prispevek. Imeli smo se odlično! Ob brezčasni komediji Mali otroci, veliki problemi v glavni vlogi z Urošem…

V Zrenjaninu 18. zaporedna prireditev Naša slovenska beseda

Društvo Slovencev Planika Zrenjanin je v soboto, 1. junija 2024, že osemnajstič zapovrstjo organiziralo prireditev Naša slovenska beseda, ki je bila tudi tokrat izjemna. Prispevek o dogodku je pripravila Milena Spremo. Naše prireditve se vsako leto udeležijo tudi predstavniki Veleposlaništva Republike…

Konzularni dan Združenja Slovencev Logarska dolina Pančevo

Pančevsko Združenje Slovencev Logarska dolina je v četrtek, 23. maja 2024, organiziralo Konzularni dan. V sodelovanju s Konzularnim oddelkom Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu ga praviloma organizirajo enkrat ali dvakrat letno.  Slovence v Pančevu sta obiskali namestnica veleposlanika Goranka Krošelj…

V Banja Luki obeležili svetovni dan čebel

20. maj je svetovni dan čebel. V Društvu Slovencev Triglav Banja Luka so ga v soboto, 25.5.2024, obeležili tudi letos. Prispevek je pripravila Barbara Goršič. V društvo smo povabili lokalnega čebelarja, ki je učencem dopolnilnega pouka slovenščine predstavil delo čebelarja, jim…

Obisk predstavnikov MVI in ZZŠRS v Novem Sadu: Podpora poučevanju slovenščine v Srbiji

Pri dopolnilnem pouku slovenščine v Društvu Slovencev Kredarica v Novem Sadu, kjer poučuje učiteljica Rut Zlobec, so v petek, 24.5.2024, gostovali Roman Gruden z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Eva Jurman in Brigita Žarkovič Adlešič z Zavoda Republike Slovenije…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.