Kinoatelje pripravlja Cikel slovenskega filma 2024/25. Navdušenci nad sedmo umetnostjo bodo v prihodnjih mesecih v Gorici imeli razgiban vpogled tako v aktualno kot tudi v restavrirano slovensko filmsko produkcijo. Hiša filma se bo enkrat mesečno prelevila v kinodvorano, kjer spregovori slovenski film z italijanskimi podnapisi. Niz filmskih del bo vedril zimske mesece ter v goriškem čezmejnem prostoru gradil most med italijanskim in slovenskim občinstvom. Cikel bo povezoval globino in umetniško izraznost različnih žanrov, ter gostil številne avtorje in filmske ekipe, ki so soustvarile prikazane filme.
Če bi sestavljali slovensko filmsko transverzalo, bi nanjo umestili mesta Ljutomer, kjer je deloval pionir slovenskega filma Karol Grossman, Triglav, kjer je posnet prvi slovenski celovečerec V kraljestvu zlatoroga, Baško grapo, lokacijo prvega slovenskega zvočnega filma Na svoji zemlji, ter Ljubljano, kjer sta filmska studia Triglav Film in kasneje Viba Film producirala Kekca, Vesno, Dolino miru in druge klasike. Eno slovenskih filmskih središč pa je bilo na drugi strani meje – Gorica. Leta 1981 je bila tam na prelomni retrospektivi z naslovom Cinema sloveno 1946-1981 Slovenski film italijanski javnosti premierno predstavljena slovenska kinematografija, ki je bila do tedaj v tujini vedno prikazana le v sklopu jugoslovanske. Goriška retrospektiva je obsegala petnajst filmskih del, od Štigličevega Na svoji zemlji do Splava Meduze Karpa Godine. V slovensko filmsko zgodovino je zarezala tudi zaradi publikacije, kjer je bila prvič objavljena slovenska filmografija, s prispevki več filmskih kritikov, kot so Rapa Šuklje, Silvan Furlan, Milko Rener, Carlo Lizzani, Sandro Scandolara in tudi ustanovitelj Kinoateljeja Darko Bratina. Tudi v tiskani obliki je bil slovenski film dotlej predstavljen zgolj v sklopu jugoslovanskega.
»Prepričani smo, da je pomembno in prav, da retrospektivo najprej predstavimo deželi, s katero nas vežejo izjemne prijateljske vezi in v kateri žive številni Slovenci, ki s svojim delom potrjujejo možnost in nujnost dobrih odnosov na obeh straneh meje,« je v uvodniku tedaj zapisal Jože Osterman, predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Predstavitev slovenskega filma v Italiji, ki so jo pred več kot štirimi desetletji zastavili Kinoatelje, Zveza slovenskih kulturnih društev, revija Ekran, Zveza kulturnih organizacij Slovenije ter Piccolo Cineforum, ni rekla zadnje besede v Kulturnem domu v Gorici, temveč je potovala dalje, do Milana in Rima, obenem pa so se v Gorici odvijale redne in za Italijo predpremierne projekcije slovenskih filmov. »Gorica je postala opazovalnica slovenskega filma in družbe v spreminjanju,« je leta 2006, ob 25-letnici dogodka povedal Aleš Doktorič, takratni predsednik Kinoateljeja.
V tem duhu se Kinoatelje podaja v novo leto. Italijanskemu občinstvu bomo ponudili razgiban vpogled tako v aktualno kot tudi v restavrirano slovensko filmsko produkcijo. Hiša filma se bo enkrat mesečno prelevila v kinodvorano, kjer spregovori slovenski film z italijanskimi podnapisi. Cikel nastaja v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Hišo filma ter Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Projekt je tudi del uradnega programa Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Skupno vodilo filmskega programa bo prepletanje dogodkov, s katerimi se bo počastilo tudi 25. obletnico podeljevanja nagrade Darko Bratina na festivalu Poklon viziji. Skupaj z gostjami in gosti se bo praznovalo četrt stoletja nagrade, ki nosi sporočilo o transformativni, humanistični in poetični moči filmskih podob.
Prvi del pobude bo posvečen dokumentarni formi. 18. januarja 2024 se bo cikel začel z italijansko premiero novega dokumentarca Maje Weiss, prve dobitnice nagrade Darko Bratina 1999. Čustveno potovanje skozi temne epohe zgodovine nosi naslov Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna. Na projekciji bodo navzoči avtorica filma, producentka Ida Weiss iz produkcijske hiše Bela film ter soscenaristka Nataša Konc Lorenzutti. Film, ki bo pospremil dan spomina na žrtve holokavsta, usmerja pogled v čas druge svetovne vojne skozi objektiv štirih otrok, poslednjih še živečih žrtev nacističnega rasnega eksperimenta. Leta 1942 je bilo okrog trideset »rasno ustreznih« slovenskih otrok vključenih v zloglasni nacistični program Lebensborn, ki ga je zasnoval Heinrich Himmler in je bil namenjen širitvi arijske rase. Večina teh otrok je bila oddana v posvojitev nemškim parom, ki so bili vsaj na videz zvesti nacističnemu režimu. Prva nagrada Darko Bratina je leta 1999 romala v roke Maje Weiss za njen film Cesta bratstva in enotnosti.
Sledil bo 8. februar 2024, dan slovenskega kulturnega praznika, z dokumentarnim portretom Milka Bambiča. Režisersko taktirko je prevzel Radovan Čok, pri nastanku filma pa je poleg produkcijske hiše Solsticij sodeloval tudi Kinoatelje. Bambič, umetnik slovenskega porekla v Italiji, je bil Spacalov in Černigojev sodobnik v Trstu, kot likovni kritik pa je bil med pionirji slovenske povojne likovne kritike v Italiji. Deloval je kot umetnik, publicist, likovni kritik, ilustrator, izumitelj, grafik in pisec reklamnih besedil, ilustrator industrijskega oblikovanja. Prvenstveno pa je bil slikar, ki je pustil globoko sled v zgodovinski avantgardi, predvsem futurizmu.
Cikel bo svoj tretji odmev doživel 14. marca 2024 v družbi še ene prejemnice nagrade Darko Bratina, Petre Seliškar. Njen novi dokumentarni film Telo, ki je nastajal kar dvajset let, je tudi letošnji dobitnik nagrade Vesna za najboljši dokumentarni film. Vodi skozi občutljivo zgodbo o življenju in notranjem svetu ženske, ki se neustrašno bori z redkimi avtoimunskimi boleznimi. Dokumentaristka, ki je nagrado Darko Bratina dobila leta 2008, v filmu prepleta mešanico intimnih pogovorov, osebnih arhivov in impresionističnih podob. Dogodek bo organiziran v sodelovanju s produkcijsko hišo Petra Pan.
Več informacij o predvajanju filma "Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna" je na voljo prek spodnje spletne povezave.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.