Razstava predstavlja osebne spomine Slovenk in Slovencev po svetu na čas osamosvajanja Slovenije pred 30. leti.

Pred 30 leti smo z razglasitvijo neodvisne države Slovenije stopili na samostojno pot. Nedvomno je ta prelomni čas Slovenkam in Slovencem VTISnil številne spomine, ki so po treh desetletjih še vedno živi in prisotni. Tako tisti, ki so že postali del kolektivnega spomina, kot osebni, ki jih poznajo le posamezniki in posameznice in jih kot osebno izkušnjo morda pomnijo le sami.

Ob letošnjem jubileju smo v Slovenskem etnografskem muzeju in Narodni in univerzitetni knjižnici povabili rojake, ki med osamosvajanjem Slovenije niso živeli v matični domovini, da z nami podelijo osebna razmišljanja o tem edinstvenem obdobju. Ob kratkem vprašalniku, ki smo ga razposlali na različne naslove po svetu in doma, so se ponovno prebudili številni spomini. Našemu povabilu se je odzvalo 67 pričevalk in pričevalcev, o tem prelomnem času so v svojih spominih spregovorili posamezniki in posameznice različnih kulturnih, profesionalnih in socialnih ozadij in različnih starostnih skupin. Vtise so prispevali Slovenci in Slovenke iz slovenskega zamejskega prostora, držav nekdanje Jugoslavije, Evrope, Amerik, Azije, Avstralije ter povratnice in povratniki v matično domovino.

Raznovrstni, bogati in pogosto s čustvi prepleteni so spomini na trenutek, ko je Slovenija razglasila samostojnost, ter na dogodke, ki so do tega pripeljali. V času, ki je sledil razglasitvi, so obarvani s strahom, pa tudi s spominom na akcije, demonstracije, pisanja pisem in srčna prizadevanja, da bi dežele, v katerih živijo oziroma so takrat živeli,  priznale  našo mlado državo. Vtisi sežejo vse do začetka leta 1992, ko je Slovenijo priznala večina evropskih in tudi čezmorske države; k temu so prispevale mnoge osebne, na razstavi predstavljene pobude, dejavnosti in stremljenja.

Zbrana pričevanja so pomembni dokumenti časa, ki urejeni tvorijo Fond pričevanj v Oddelku za slovenske izseljence, zamejce in pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji Slovenskega etnografskega muzeja in dopolnjujejo Zbirko knjižničnega gradiva Slovencev v zamejstvu in po svetu v Narodni in univerzitetni knjižnici.

Doživljaji so našli mesto tudi v knjižni obliki, bodisi takoj ob osamosvojitvi ali kot spominska literatura, in bili objavljeni kasneje. Prelomni čas je zabeležen v proznih delih, odmeva pa tudi v verzih in različnih dokumentih ter spominskem gradivu. Izbrane primere predstavljamo na razstavi skozi gradivo, ki ga hranita Narodna in univerzitetna knjižnica in Arhiv Republike Slovenije.

Dr. Tanja Roženbergar, Slovenski etnografski muzej

Helena Janežič, Narodna in univerzitetna knjižnica