1.julija 1991, ob pol osmih zvečer, je bila v clevelandski stolnici sv. Janeza Evangelista darovana maša za mir oziroma za blagor domovine, h kateri sta vabili slovenski župniji. Po predlogu clevelandskega škofa Anthonyja Pille sta bili k maši povabljeni tako slovenska kot hrvaška skupnost, organiziral in vodil pa jo je župnik Kumše, ki se spominja, da je že na poti do katedrale na cesti opazil veliko avtomobilov s slovenskimi in hrvaškimi zastavami, v njih pa ljudi v narodnih nošah, ki so hiteli k maši. Cerkev je »pokala po šivih«, množica je bila opremljena s številnimi slovenskimi, hrvaškimi in ameriškimi zastavami. K čustveno izjemno nabitem vzdušju je bistveno prispevalo tudi mogočno petje. Maša je bila v slovenščini, pridiga pa v angleščini. Pridigi v angleščini je sledila še pridiga v slovenščini, ki jo je imel dr. Drago Ocvirk, duhovnik iz Slovenije, ki je v tistem času predaval na clevelandski državni univerzi. Hrvaški verniki so bili prav tako nagovorjeni v svojem jeziku. Somaševali so tudi škof slovenskega porekla Edward Pevec (kot glavni mašnik), duhovniki Jože Božnar, Frank Kosem, Viktor Tomc, Anton Rebolj, Frank Godic, Viktor Cimperman, Paul Krajnik, hrvaški duhovnik in še nekateri drugi. Rektor katedrale je po maši dejal, da je to praznovanje preseglo vsa pričakovanja, ne on ne škof pa nista pomnila, da bi bila katedrala kdaj prej v svoji zgodovini tako polna. Škof Pevec je bil nad dogodkom navdušen. Slovenski časopis Ameriška domovina je poročal o okoli 1.200 Slovencih, ki so se v katedrali sv. Janeza udeležili maše, ocene pa se gibljejo tudi do 1.500.

Župnik Kumše danes razmišlja: »Ta dogodek, ki je rojake združil v molitvi, je bil odločilnega pomena za celotno nadaljnje dogajanje med slovensko skupnostjo, ki se je – sicer nevajena medsebojnega sodelovanja - poenotila v srčni želji pomagati Sloveniji v njenem boju za neodvisnost. Ne govorimo zgolj o spremembah v odnosih med voditelji političnih ali kulturnih organizacij, ampak je šlo za dejansko dobro voljo in podporo prav vsakega posameznika. Ko so slovenska prizadevanja priznale tudi Združene države Amerike, smo bili izjemno ponosni. Slovenske organizacije so takrat dojele pomen in moč sodelovanja v dobro naše skupnosti. Sadove takratnih prizadevanj za samostojnost in mednarodno priznanje Slovenije lahko čutimo še danes, saj je sodelovanja med raznoliko slovensko skupnostjo v Clevelandu in severovzhodnem Ohiu čedalje več.«

8.novembra 1992 je škof Edward Pevec v clevelandski katedrali daroval zahvalno mašo »za svobodo in mir«. Tudi tokrat je bila katedrala nabito polna.

Jože Božnar se je rodil leta 1944 na Pristavi pri Polhovem Gradcu. Po končanih treh razredih osnovne šole se je z družino preselil k očetu, ki je že leta 1945 pred komunističnim nasiljem zbežal v Avstrijo in potem v Kanado. Na clevelandski katoliški univerzi John Carroll je diplomiral iz zgodovine, nadaljeval s študijem teologije in bil leta 1970 posvečen v duhovnika. Od leta 1972 je pri Sv. Vidu v Clevelandu pomagal takratnemu župniku Rudolfu Prazniku, nato od leta 1975 župniku Edwardu Pevcu. Ko je bil ta štiri leta kasneje imenovan za rektorja clevelandske katedrale (leta 1982 pa za pomožnega škofa v Clevelandu), pa je prevzel vlogo župnika. V juliju letos odhaja v zaslužen pokoj.

Janez Kumše oziroma John Kumse (1952) je sin Slovenca in Slovakinje, rojen v Barbertonu, naselju v bližini Clevelanda. Slovensko se je naučil v odraslih letih, saj je študiral tudi v Sloveniji. V duhovnika je bil posvečen leta 1979. Duhovniško pot je začel kot kaplan pri Sv. Vidu in župniku Jožetu Božnarju, kot župnik pri Mariji Vnebovzeti pa deluje od leta 1987.