Združenje partnerjev Veleposlanikov zakoncem veleposlanikov v Haagu nudi podporo in priložnosti za mreženje. Nedavno je Združenju Slovenijo predstavila soproga slovenskega veleposlanika Jožefa Drofenika, gospa Ala Adamija. Kratek prispevek o dogodku je pripravila Metka Murko. Nadaljuj branje
Avgusta 2023 so Slovenijo prizadele hude poplave in neurja. Za seboj so pustile grozovite posledice. Zamejci in izseljenci so takoj pomagali matični domovini. Urad je gostil predajo sredstev, ki so jih v akciji zbrali Slovenci v Italiji. Dogodek pa je bil namenjen tudi zahvali vsem rojakom, ki so z donacijami, materialnimi darovi in kot prostovoljci pomagali ob tej naravni nesreči.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je tako danes gostil predajo finančnih sredstev za prizadete v poplavah v Sloveniji, zbranih v veliki solidarnostni akciji Slovencev v Italiji, pod naslovom »Pomoč Sloveniji«. Dogodek je bil namenjen tudi zahvali vsem Slovencem iz zamejstva, iz vseh štirih sosednih držav, in iz izseljenstva, ki so z donacijami, materialnimi darovi in kot prostovoljci pomagali ob tej naravni nesreči.
Minister Matej Arčon je v uvodnem pozdravu poudaril, da je pretekli mesec spet dokazal, da »se meje ne končajo, kjer so, ampak gredo širše. Slovenci so res pokazali enotnost, pripadnost in kaj čutijo do lastne domovine.« Po skupni oceni pristojnih in humanitarnih organizacij so Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije, posamično in v skupnih akcijah darovali skoraj milijon evrov. »Za kar smo izredno hvaležni,« je poudaril minister. Slovenci, ki živijo v tujini so pomagali na različne načine, z materialnimi sredstvi, s prostovoljnim delom, pa tudi z donacijami. »Iskrena hvala v imenu Republike Slovenije in mojem imenu vsem Slovenkam in Slovencem za njihovo pomoč in pripadnost,« je pozdrav zaključil minister Arčon.
Zahvali je sledila predstavitev in predaja finančnih sredstev, ki so jih v okviru solidarnostne akcije zbrali Slovenci v Italiji. Solidarnostno akcijo »Pomoč Sloveniji« so predstavili predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica Adriano Kovačič, predstavnik slovenskih medijev v Italiji, odgovorni urednik Primorskega dnevnika Igor Devetak, predsednika obeh krovnih organizacij, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj ter generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc. Dogodek se je sklenil s simbolno predajo čeka, v višini 170. 000 evrov, ki ga je imenu Republike Slovenije sprejel minister Matej Arčon.
Mnogi Slovenci v zamejstvu in po svetu so in še vedno poleg drugih oblik pomoči pomagajo tudi s finančnimi sredstvi. Nekateri so se sami odzvali in darovali neposredno Rdečemu Križu Slovenije, Slovenski Karitas in drugim organizacijam, ki zbirajo sredstva, pa tudi svojim sorodnikom/znancem, ki so bili žrtve nesreče. V nekaterih skupnostih so organizirali solidarnostne akcije, kjer so sredstva zbirali skupaj. Največje slovenske institucije v ZDA so poleg številnih posameznikov iz slovenske skupnosti in ameriških prijateljev Slovenije, ki so donacije posredovali neposredno, že v prvih štirih dneh nakazale prek 20.000 USD. Uspešno akcijo pomoči je izvedla tudi slovenska skupnost v Kanadi, ki je že do konca avgusta nakazala donacije v višini prek 158.000 USD. Prav tako so sredstva zbirali v Avstraliji, radodarni so bili rojaki iz Argentine, Brazilije, Urugvaja, pa seveda tudi Evrope.
Tudi tokrat so Sloveniji priskočile na pomoč slovenske manjšine v vseh štirih sosednjih državah in pomagale na vse možne načine, s pridnimi rokami, materialnimi sredstvi in seveda tudi finančnimi. Več deset/sto tisoč evrov so za Slovenijo zbrali v minulih tednih. Slovenci v Avstriji sredstva zbirajo v okviru dobrodelne akcije »Skupno - pomagamo«, ki jo koordinira Slovenska gospodarska zveza. Zbrali so zajetno vsoto, ki so jo namenili sosednjim občinam v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, ki jih je ujma prav tako prizadela. Sredstva so darovali Slovenci na Hrvaškem, prav tako na Madžarskem. Porabci so organizirano na Koroško poslali tudi veliko nujno potrebnih pripomočkov. Slovenci v Italiji so se združili in sredstva zbirali v okviru že omenjene velike solidarnostne akcije »Pomoč Sloveniji«. Pobudnice in podpornice akcije so Zadružna kraška banka Trst Gorica, programski in novinarski oddelek Deželnega sedeža RAI za Furlanijo - Julijsko Krajino, Primorski dnevnik, Novi Glas, Novi Matajur in Dom ter krovni organizaciji Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete in Slovenska prosveta.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.
V nedeljo, 27. avgusta, so v Slovenskem domu San Martin praznovali 55. Mladinski dan. Spodnji prispevek o dogodku je za Svobodno Slovenijo pripravil Niko Leber.
Dan smo začeli s sv. mašo, ki jo je daroval prelat dr. Jure Rode. Med mašo smo se združili v razmišljanju in se zahvalili za teh 55 let delovanja. Srečanje je sledilo v Domu, kjer smo, po uvodnih besedah in pozdravu predsednika sanmartinske mladine, zapeli argentinsko in slovensko himno ter dvignili zastavi. Spremljal nas je sončen, ampak mrzel dan, zato se je kar prilegla topla kavica ali čaj, katerega smo postregli za zajtrk.
Čez dan sta potekla dva turnirja: v odbojki za dekleta in v nogometu za fante. V okviru odbojkarskega turnirja se je predstavilo šest ekip. V nogometu pa osem. Pokal v odbojki je osvojila ekipa deklet iz Našega doma San Justo, v nogometu pa ekipa Slomškovega doma. Šport nas povezuje in združuje.
Opoldne smo posedli za mize ob okusnem kosilu, ki so ga pripravile naše mame in prijetno klepetali.
Proti večeru smo predstavili dramsko igro “Kdo je bil?”. Avtorja: Cecilija Jarc Oberžan in Niko Leber, prevod ga. Vera Podržaj in režija Tomi Kastelic. Predstava prikaže, kako morata dva detektiva rešiti izginotje dragocene ogrlice iz vratu milijonarke.
Nastopili so: Ana Boltežar, Ema Tašner, Niko Leber, Sofi Boltežar, Matu Leber, Valen Figueroa, Luci Vomberger in Fede Tašner.
Šepetalka: Nadja Petkovšek, Scena: Mati Filipič in pomočniki, Zvok: Mati Medvešček in Toni Podržaj, Luči: Fede Tašner, Multimedija: Mati Filipič, Oblikovanje slik: Leli Podržaj, Napovedovalec: Joško Filipič
Igralci so poželi bučen aplavz. Po razdelitvi pokalov in skupni pesmi smo zaključili dan.
Mladinski dan v San Martinu je bil poln praznovanja, kulture in športa, kar potrjuje našo tesno povezavo z skupnostjo.
Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri pripravah in poteku našega Mladinskega dneva, da je vse tako lepo uspelo.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.
Slovenski zbor San Martin, ki deluje v Argentini, obeležuje 75-letnico svojega obstoja. Objavljamo prispevek, ki ga je za Svobodno Slovenijo pripravila Lučka Makek.
Prve dni septembra 1948 je Slovenski zbor San Martin, pod vodstvom gospoda Borisa Pavšerja, začel peti pri slovenskih mašah v stolnici sanmartinskega okraja.
Pobudo zanj je dal svetnik Karel Škulj. Po prvi maši za Slovence, v sanmartinski stolnici, na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je rekel rojakom: “Pri prihodnji maši pa moramo imeti že tudi slovensko petje.” Te besede so takoj našle velik odmev v srcih nekdanjih pevcev in pevk iz barleškega, senigalskega in tranijskega taborišča. Spomnile so jih, da so se že na ladji dogovorili, da bodo tudi v Argentini peli. Zato so prosili svojega nekdanjega zborovodjo Borisa Pavšerja, da bi vodil petje pri slovenskih mašah v San Martinu.
Gospod svetnik Karel Škulj je prosil župnika dr. Clovisa, če bi dovolil, da bi za vaje uporabili kakšen prostor v bivši stolnici. Zato dokler v San Martinu še niso imeli svojega skupnega doma, je pevski zbor imel vaje v prostorih sanmartinskega župnišča, v župnijski dvorani v Villa Bosch in v hiši gospoda Pavlovčiča.
Po drugi strani je pa gospod Slavko Rupnik, prvovrstni pevec in organizator, zaprosil gospodično Matildo Kogovšek za spremljavo na orglah, ki so bile na meh. Matilda je že od leta 1915, s komaj 15 leti, bila organistka pri sv. Katarini v Topolu nad Medvodami. Tudi v taboriščih je redno orglala. In ko je prispela v Argentino in se naselila v San Martinu, je rade volje sodelovala pri ustanovitvi pevskega zbora, katerega je pri orglah spremljala nad deset let. Počasi se je nabralo okoli 50 pevcev in pevk, kateri so z veseljem in dobro voljo hodili na vaje.
Poleg cerkvenega petja, s katerim so olepšali svete maše, božične polnočnice, poroke in nove maše, je zbor pričel v svoj spored vključevati posvetne pesmi in nastopati tudi na raznih slovenskih prireditvah, kulturnih in zabavnih. Zborovo delovanje se je razširilo tudi na druge okraje. Prvi zunanji nastopi so bili latinska maša v okraju La Boca, cerkveni koncert v Villa Adelini, priložnostno je pel pri slovenskih mašah v župni cerkvi v Floridi, na mladinski akademiji v čast Brezmadežne v farni cerkvi Santa Julia v Caballito, priredili so Tomčevo spevoigro “Slovenski božič” v cerkvi v Ciudadeli, in še…
Ko so Slovenci v okraju San Martín leta 1960 prišli do lastnega doma, so se začele pevske vaje v tem domu. Z njim je zbor vseskozi sodeloval na vseh verskih in kulturnih prireditvah. Na letnem programu se vrstijo velikonočna sv. maša, obletnica ustanovitve sanmartinskega doma, domobranska proslava, žegnanje ob obletnici prve slovenske maše, kulturni večer “Ob taktu barv” in božični koncert. Leta 1952 so prikazali nekaj prizorov operete “Miklavž prihaja”. Zbor je s pesmijo že večkrat pozdravil cenjene goste iz Slovenije, in sicer nadškofe, državne sekretarje, ministre, veleposlanike, kulturnike, gostujoče oktete in zbore. S krajevnimi zbori naše skupnosti je pel na slovenskih dnevih, na srečanjih “Buenos Aires celebra Eslovenia” in pri zahvalnih mašah v buenosaireški stolnici. Na raznih zborovskih srečanjih ali ob kaki predstavitvi slovenske skupnosti je slovensko pesem predstavil tudi argentinski publiki.
Slovenske melodije je ponesel v Brazilijo, Bariloche, Mendozo, Corrientes in v Entre Ríos, v mesto Paraná.
Predstavil se je tudi v cerkvi San Isidro Labrador, v cerkvi San Expedito, na univerzi UNSAM (sedež ob železnici) in UNSAM (glavni sedež v mestu) ob 50-letnici univerze UCA. Pel je tudi v OSMECOM, v kolegiju Agustinianos in v Club Gimnasia y Esgrima.
Danes v zboru skupaj prepevajo kar tri generacije, ki spoštljivo sprejemajo in negujejo bogato glasbeno izročilo prednikov. Ljubezen do petja je od mame, gospe Mimi, podedovala Lučka Marinček Kastelic, ki je zbor vodila in spremljala na orglah 30 let! Ko je gospa Marinček bila noseča in čakala Lučko ji je Matilda prerokovala: “Kar se bo rodilo, bo pevskega rodu”. Prav je imela, njen otrok je celo življenje povezan z glasbo. Že leta 1966 je nastopila na peti pevsko – glasbeni prireditvi v San Martinu. Marjan Marolt je napisal: “….prva klavirska točka Lučke Marinčkove – Kuhlauov Rondo – je izredno vžgal. Še majhna Lučka je izreden talent. Slišali smo, da ni samo za klavir tako nadarjena, ampak tudi za druge stvari. Tako si letos še ne upamo trditi, da je to nov čudežni otrok, a vsekakor pričakujemo od nje še precej….” Tudi Marolt je imel prav, Lučka je za slovensko glasbo naredila vse, kar bi se lahko od nje pričakovalo in še. Tudi hčerkam in vnukom je vcepila ljubezen do petja. Lučka je v zborovski repertoar uvrščala tudi argentinske in mednarodne skladbe, ki so se jih pevci in pevke lotevali na rednih vajah v pevski sobi Svete Cecilije. Kadar so zbor naprosili za sodelovanje, pa naj bo kdorkoli, in za vse vrstne prireditve, vedno je bil odgovor: “JA”, tudi če je bilo težko zaradi izgube kakšnega dragega člana, a prebolel je hude trenutke in nadaljeval.
O zborovem delovanju poročajo v tedniku Svobodna Slovenija, v reviji Duhovno življenje, na radiu Ognjišče. Slike in zvočni posnetki so nam dostopni na spletu. O družinskem in prijateljskem razpoloženju med pevci pa najbolje poznajo le oni, ki jih druži veselje do petja.
Slovenski pevski zbor San Martin je pel pod vodstvom požrtvovalnih zborovodij, ki so zboru z ljubeznijo posvetili svoje glasbene talente. Prvemu zborovodji Borisu Pavšerju, ki je vodil zbor sedem let in je bil častni gost na 70. obletnici zbora, so sledili Vinko Klemenčič, Slavko Rupnik, Lučka Marinček Kastelic in Ariana Žigart. Začasni zborovodje so pa bili Martin Duh, Rok Fink, Janez Mežnar, Lučka Kralj Jerman in Jože Omahna. Zbor so na orglah spremljale Matilda Kogovšek, Marjeta Smersu Boltežar, Marta Dimnik, Anica Jenko, Lučka Marinček Kastelic, Anka Savelli Gaser in Ariana Žigart ter argentinski glasbeniki. Tekom let so izstopali kot solisti: Vera Lavrič, gospod Klemenc, Tončka Rožanec, Slavko Rupnik, Vinko Klemenčič, Mile Benegalia, Kristina Žigart Petkovšek, Marija Baraga Marinček, Ema Pelan Ferfolja, Andrej Makek, Marjeta Gerkman Žagar, Toni Podržaj st., Daniel Delich.
Iskreno čestitamo pevskemu zboru k tako visokemu jubileju in želimo, da bi nas razveseljeval s svojim petjem še mnogo let!
Z veliko hvaležnostjo se spominjamo vseh pokojnih članov zbora.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.
V mesecu juliju so v Argentini odprli sektor knjižnice Dr. Emilio Komar. Vabljenji k branju prispevka, ki ga je za Svobodno Slovenijo pripravila družina Komar.
10. julija 2023 je bil v knjižnici Universidad Austral, v kampusu Pilar, slovesno odprt sektor knjižnice z imenom Dr. Emilio Komar. V tem sektorju je predstavljenih več kot 3000 knjig in revij o moderni filozofiji, klasičnih jezikih, teologiji, zgodovini, etiki in drugem, s katerimi je Milan Komar razvil svojo obsežno kariero filozofa in učitelja na številnih fakultetah in inštitutih.
Ta knjižnica je bila prvotno na sedežu fundacije Emilio Komar (fundacija, ki še naprej širi misli in nauke filozofa). Ko je bil njen fizični sedež zaprt se je pojavila možnost, da bi ga preselili na Universidad Austral. Glavna skrb je bila, da ostane skupaj in na voljo. Delimo nekaj besed predsednika fundacije, Alberto Berro, kjer razkriva pomen te geste.
»Velika vrednost, ki je tu ohranjena in zaradi katere se toliko zahvaljuje tistim, ki so to omogočili, je, da knjižnica ostaja skupaj in na voljo tako, kot je bila v knjižnici Komarja in kot je bila zadnjih 20 let v fundaciji. Na ta način ni rešena le individualna vrednost vsakega dela, ki je sama po sebi zelo pomembna, ampak tudi njegova visoka vrednost in pomen kot sestavine konteksta. Knjižnica ali zbirka je živo pričevanje o avtorju in po njegovi smrti jo je pogosto težko ohraniti.
Ta zbirka govori o mojstru in organsko postane nepogrešljivo mesto, h kateremu se lahko obrnejo bodoči preučevalci njegove misli in zapuščine.«
Pri dogodku so bili prisotni člani družine Komar, člani fundacije Dr. Emilio Komar, vodstvo Universidad Austral, člani vodstva knjižnice in pater Luis Caballero, kaplan univerze, ki jo je blagoslovil.
Tako je velika intelektualna zakladnica dobro oskrbovana in na voljo novim generacijam, ki želijo ponotranjiti nauke dr. Milana Komarja.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.
Združenje Slovenska izseljenska matica objavlja natečaj, s katerim nagovarja mlade do 16 let, ki živite zunaj meja Republike Slovenije, da s svojimi telefoni posnamete kratke (4–5 minutne) predstavitve Slovenk in Slovencev, ki so živeli v vaših krajih in pustili pomemben pečat na kulturnem, gospodarskem, pedagoškem, športnem ali kakem drugem področju. Morda še vedno delujejo in ustvarjajo in so prav tako zanimivi!
S pogledom, usmerjenim bodisi v preteklost bodisi sedanjost, bomo širši javnosti z vašo pomočjo na prav poseben način predstavili posameznike, za katere smo v domovini le malo slišali ali pa jih sploh ne poznamo.
Kako se lahko lotite dela?
Predlagajo, da se povežete v skupino (odločitev o številu članov prepuščamo vam) in si razdelite naloge – eden od vas naj bo režiser, drugi snemalec, tretji tisti, ki bo tako ali drugače predstavil rojakinjo ali rojaka, in tako naprej. Preden začnete, pripravite scenarij. In ko končate, se kot ustvarjalci predstavite v odjavni špici. Ne pozabite na to, saj bomo posnetke objavili na družbenih omrežjih, po dogovoru pa tudi na televiziji.
Posnetke pošljite na e-naslov poslovni.sekretar@zdruzenje-sim.si do 5. novembra 2023.
Veselijo se vašega sodelovanja!
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.