V torek, 3. novembra 2026 je v Mladinskem centru Vrtojba potekalo odprtje skupinske fotografske razstave ODNOSI 9, ki jo je pripravil kurator Denis Volk.
Razstavo sta organizirala Zavod iManaLAB in Kulturno društvo za umetnost KONS iz Trsta v sodelovanju s KŠTM Šempeter – Vrtojba, podprla pa sta jo Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in Občina Šempeter – Vrtojba.
V ciklu fotografskih razstav Odnosi s svojimi deli sodelujejo slovenske fotografinje in fotografi, občasno pa tudi umetnice in umetniki z drugih področij vizualne umetnosti, ki se ukvarjajo s fotografijo. Tokrat svoja videnja odnosov predstavljajo Uroš Acman, Jakov Brdar, Herman Pivk, Špela Škulj in Marko Vogrič, slednji prihaja iz zamejstva v Italiji. Gre za deveto razstavo v ciklu, ki že šesto leto poteka na različnih lokacijah, vsakoletno – že tradicionalno – pa v Mladinskem centru Vrtojba.
Odnosi so večna in nedokončana tema. Besedo odnos doživljamo kot besedo s številnimi pomeni in neštetimi primeri. Odnosi predstavljajo nas in naš obstoj ter obstoj drugih glede na nas ali na druge ali drugo, na vse ostalo, kar nismo mi. Odnosi predstavljajo vse naše življenje, življenjski prostor in okolje z živimi bitji. Brez odnosov ne bi obstajalo nič.
Odnosi so … nekaj, kar ne-obstaja v fizičnem ali duhovnem smislu, ne nazadnje je tudi sama odsotnost odnosov odnos.
Nepredvidljivi dogodki, denimo epidemija covida-19, naravne nesreče, vojne in humanitarne krize, korenito posegajo v življenje sedanjega časa z omejitvami, preusmeritvami naše pozornosti, s spremenjenim načinom življenja in vplivom na okolje. Zaznamujejo umetnike in njihovo delo. Vzpostavljajo se novi odnosi, ki se nenehno spreminjajo. Vplivajo pa tudi na nas, uporabnike umetnosti, ki v različnih obdobjih in pod različnimi vplivi iste umetnine lahko gledamo in doživljamo drugače.
Ob razstavi bo izšla publikacija v slovenskem jeziku, v kateri bodo predstavljeni tokratni ustvarjalci s svojimi prispevki.
Razstava bo na ogled do 29. novembra 2026. Vstop je prost.
URNIK: od ponedeljka do petka med 8. in 12. uro ter med 13. in 16. uro oziroma po dogovoru (tel. 051 416 036)
Sodelovanje pri razstavi:
Zavod iManaLAB
Kulturno društvo za umetnost KONS iz Trsta
Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Šempeter – Vrtojba (KŠTM Šempeter – Vrtojba)
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Občina Šempeter – Vrtojba
Fotografinja in fotografi:
Uroš Acman (1982, Slovenj Gradec) je leta 2003 diplomiral na Oddelku za fotografijo FAMU v Pragi. Kasneje je svoje znanje izpopolnjeval na podiplomskem študiju fotografije na École cantonale d’art de Lausanne/Ecal, v Švici, ki ga je zaključil leta 2008.
Jakov Brdar (1949, Livno) je slovenski kipar, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Študiral je na umetniških šolah v Splitu in Nišu ter leta 1975 diplomiral iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končal tudi specialko. Izpopolnjeval se je v Parizu in Berlinu. Zasnoval je številne javne spomenike in plastike. Poleg kiparstva raziskuje fotografijo. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada.
Herman Pivk (1963, Ljubljana) se je šolal na grafičnem oddelku Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Študij je nadaljeval na Pedagoški akademiji v Ljubljani, na oddelku za zgodovino in likovni pouk. Diplomiral je leta 1987 pri prof. Ivu Mršniku na temo Portret v fotografiji. Deluje kot samostojni ustvarjalec na področju vizualne umetnosti – fotografije.
Špela Škulj (1982, Šempeter pri Gorici) je diplomirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Kot vizualna umetnica je dejavna na področju fotografije, videa in instalacije. V svojem delu raziskuje človekovo prisotnost in odsotnost ter načine, kako se vpisujeta v prostor, spomin in podobe. Pri ustvarjanju prepleta fotografijo, video, svetlobo, najdene podobe in arhivsko gradivo. Od leta 2023 njena dela predstavlja Galerija P74. Deluje tudi kot oblikovalka svetlobe v gledališču. Živi in dela v Ljubljani.
Marko Vogrič (1961, Gorica, Italija), inženir elektronike, je fotograf in predsednik Fotokluba Skupina 75. Oče ga je že v otroštvu vpeljal v svet fotografije. Ustvarja zlasti z luknjičarko – camero obscuro na črno-beli film. Uporablja vintage fotoaparate vseh formatov, fotografije razvija sam na srebroželatinski papir; raziskuje tudi starejše fotografske tehnike (cianotipija, Van Dyke brown itd.). Njegove fotografije vidimo na številnih razstavah ter kot opremo knjižnih publikacij. Predava o tehniki camere obscure, ki jo je leta 2022 predstavil v prispevku televizijskega magazina Alpe Adria.
ODNOSI 9
Tokratna razstava Odnosi 9 v Mladinskem centru v Vrtojbi je deveta v šest let trajajočem ciklu razstav Odnosi. Sodelujoče umetnice in umetniki s svojimi fotografijami izpostavljajo zanje pomembne odnose in svoja stališča. Hkrati nam ponujajo možnost, da o videnem razmišljamo in najdemo svoje odnose, ki bi jih predstavili s temi fotografijami.
Vse naše življenje, življenjski prostor in okolje z živimi bitji predstavljajo odnosi. Brez njih ne bi obstajalo nič. Besedo odnos doživljamo kot takšno s številnimi pomeni in neštetimi primeri. Kot razlaga današnja znanost, se (fizični) odnosi začnejo na ravni atomov in končajo v neskončnem vesolju, nekaj podobno neskončnega je s humanističnega gledišča razumeti nefizične odnose.
Z našega zemeljskega vidika pa so odnosi v okolju, med živimi bitji, med vsem, kar obstaja in kar poznamo, v fizičnem smislu, interakcijah, sobivanju, komunikaciji, pri človeku v odnosu do sebe, drugih in do okolja, do naših zaznav, predstav, doživljanj, čustev, misli, načrtov, strahov, spominov, do preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Odnosi predstavljajo nas in naš obstoj ter obstoj drugih glede na nas ali na druge ali drugo, na vse ostalo, kar nismo mi.
Odnosi so stališča, mnenja, perspektive, prognoze, videnja, analize, anomalije, nekaj, kar obstaja v fizičnem ali duhovnem smislu, ne nazadnje je tudi sama odsotnost odnosov odnos. Odnosi so večna in nedokončana tema.
Pet novih slovenskih ustvarjalcev, fotografinja in fotografi ter vizualni umetnik – kipar, ki se izraža tudi s fotografijo –, daje na ogled svoje fotografije. Na razstavi sodelujejo Uroš Acman, Jakov Brdar, Herman Pivk in Špela Škulj iz Slovenije ter Marko Vogrič, zamejski Slovenec iz Italije.
Portret je podoba osebe, vendar obraz ne ustreza vedno resnici o tej osebi. V pogledu in mimiki se pokažejo nekateri občutki in misli. Herman Pivk v svojih portretih poleg telesnega ujame tudi izraz obraza, včasih še govoreč pogled. Oseba se razkriva.
Kipar Jakov Brdar skozi cev fotografira z mobilnim telefonom in upodablja dele telesa, predmete in ljudi. Posnetek skozi gladko kovinsko cev razobliči obraz ali objekt. Ob fotografiji lahko analiziramo fizikalne in optične učinke ali svoje občutke in doživljanje. Glede na razpoloženje se zabrisani obraz gledalcu zdi humoren in zabaven ali grozen in gnusen, vzbuja smeh ali odpor. Drugi objekti in deli telesa pa napeljujejo k ugibanju.
Špela Škulj predstavlja igro prepletanja vrvice s prsti. Ta zahteva sodelovanje obeh rok ene ali več oseb. Poleg tega, da je igra delo, pri katerem se ne dela – torej je namenjeno razvedrilu –, je tudi priložnost za druženje, komunikacijo in sodelovanje. Podobno je pri umetniškem ustvarjanju; del ustvarjalnega procesa je tudi čas brez dela.
Marko Vogrič prek osebne izkušnje svojega telesa izpostavlja sprejemanje sprememb. Razkriva dilemo o tem, kaj je popolno, nepopolno primerja s popolnim. V nekaterih kulturah je ravno nepopolnost znak popolnosti (japonska filozofija wabi-sabi). In manko včasih ni izguba, je pridobitev.
Naše okolje se spreminja; ponekod se zarašča zaradi opuščanja kmetovanja, ponekod posegamo v naravno okolje z industrijo in urbanizacijo. Uroš Acman beleži te spremembe okoli domačega kraja in ustvarja fotoarhiv in zbirko spominov. Take spremembe se dogajajo povsod, a fotodokumentacija nastaja bolj redko. Na okolje so vezana tudi osebna doživetja, ki se jih včasih nostalgično spominjamo. Tudi lepe spomine lahko spremljajo (ob)žalovanje, nemoč in zavedanje minljivosti.
Nepredvidljivi dogodki, denimo epidemija covida-19, naravne nesreče, vojne in humanitarne krize, korenito posegajo v življenje sedanjega časa z omejitvami, preusmeritvami naše pozornosti, s spremenjenim načinom življenja in vplivom na okolje. Zaznamujejo umetnike in njihovo delo. Vzpostavljajo se novi odnosi, ki se nenehno spreminjajo. Vplivajo pa tudi na nas, uporabnike umetnosti, ki v različnih obdobjih in pod različnimi vplivi iste umetnine lahko gledamo in doživljamo drugače.
