V sredo, 12. avgusta 2026, ob 19.30 bo v samostanu Dobrla vas potekal tradicionalni Gorenjski večer, ki že več kot štiri desetletja povezuje ljubitelje narodno-zabavne glasbe, petja in slovenske kulturne dediščine na Koroškem.

Letošnja prireditev bo še posebej slovesna, saj bodo nastopajoči obeležili pomembne jubileje:

SPD SRCE praznuje 120 let delovanja in s tem potrjuje svojo dolgoletno zavezanost ohranjanju slovenske kulture, jezika in identitete na avstrijskem Koroškem.

Alpski kvintet praznuje izjemnih 60 let delovanja in ostaja eden najprepoznavnejših ambasadorjev slovenske narodno-zabavne glasbe doma in v tujini.

Mešani pevski zbor Srce ob tej priložnosti obhaja 50-letnico neprekinjenega delovanja, s čimer potrjuje svojo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske pesmi in zborovske tradicije.

Ansambel Rosa letos zaznamuje več kot 25 let uspešnega sodelovanja z Gorenjskim večerom, kjer s svojo energijo in glasbeno kakovostjo soustvarja nepozabno vzdušje.

Prireditev bo tudi letos združila vrhunske glasbenike, pevce in obiskovalce iz Slovenije, Avstrije ter širšega alpskega prostora.

Gorenjski večer se je v več kot štiridesetih letih razvil v eno najprepoznavnejših kulturno-zabavnih srečanj Slovencev na avstrijskem Koroškem.

Pred začetkom večernega programa od 18. ure dalje lahko uživate v kulinaričnih specialitetah in v družabnem srečanju.

Vljudno vas vabimo, da poročate o prireditvi, o nastopajočih in jubilejih, ki pričajo o bogati tradiciji slovenske glasbe in kulture.

Živimo v družbi relativizirane resnice, v kateri si resnico – čeprav pogosto podzavestno – krojimo sami. Algoritmi nas že poznajo bolje kot kateri koli prijatelj ali sorodnik ter nam predlagajo vsebine, ki potrjujejo naše pristranskosti. Sicer tudi ljudje vse pogosteje izbiramo lažjo pot, saj raje posegamo po vsebinah, s katerimi se strinjamo, kot po tistih, ki nas izzivajo. Kolikor prej se tega zavemo, toliko lažje prepoznamo lastne pomanjkljivosti in postanemo odgovornejši državljani. Ob 9.00 uvodno predavanje Dana Podjeda – Predavatelj bo na praktičnih primerih pojasnil, kako lahko med šolanjem in študijem, na delovnem mestu in v domačem okolju vzpostavimo ravnotežje med digitalnim in analognim, med priklopom in odklopom. Bistveno je, da izrabimo prednosti, ki jih prinašajo tehnologije, a obenem ohranimo ključne človeške vrline in vrednote ter jih prenesemo na prihodnje generacije Ob 10.30 delavnice – Skozi različne delavnice bodo udeleženci odkrivali pristope in – če naj tako rečemo – “medsebojne odnose”, ki se ustvarijo med človekom in strojem oziroma tehnologijo.
Antropolog prof. dr. Dan Podjed je višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in področni strokovnjak na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in izvršni svetovalec Mreže za aplikativno antropologijo EASA ter pobudnik mednarodnega simpozija Why the World Needs Anthropologists, ki ga prirejajo od leta 2013. Raziskuje izolacijo, krize, razmerja med ljudmi in tehnologijami, trajnostne načine življenja ter vsakdanjik. Njegov zadnji knjižni dvojec Krizolacija je odmeval v akademski skupnosti in širši javnosti. Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije je njegova dela dvakrat razglasila za izjemne dosežke na področju znanosti (2011, 2021). Njegova misel, da sreče ne najdeš v sebi, temveč ob sebi, je bila leta 2022 razglašena za Bob leta, leta 2024 pa je prejel naziv Komunikator znanosti.

Vljudno vabljeni na otvoritev 61. Študijskih dnevov Draga 2026.Globalna slovenska narodna povezanost se skozi čas spreminja. Konec 80. in v začetku 90. let 20. stoletja je dosegla vrhunec ob skupnem prizadevanju za samostojno Slovenijo. Leta 1989 se je prav na Dragi jasno oblikovala ideja za ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa, ki je pomembno prispeval v tem smislu. Od takrat so globalizacija, digitalizacija in drugi družbeni procesi močno spremenili razumevanje slovenstva ter načine povezovanja matice, zamejstva in zdomstva. Poleg otvoritve vas vabimo tudi na predavanje, ki bo obravnavalo sodobne pojave, kot so »kroženje možganov«, »Ryanair generacija« in »virtualne skupnosti«, ter s primeri osvetlilo izzive globalnega slovenstva. Predava Dejan Valentinčič, razpravljajo Marcelo Brula, Nežka Figelj in Eva Marija Kavaš Puc. Moderira Andrej Černic.

Izr. prof. dr. Dejan Valentinčič je pravnik in sociolog, ki se poleg dela v pravni praksi posveča raziskovanju in publiciranju o Slovencih po svetu in v zamejstvu. Je predsednik Slovenske konference pri Svetovnem slovenskem kongresu ter generalni sekretar mednarodne nevladne organizacije Europeans Throughout the World, ki povezuje organizacije izseljencev iz vse Evrope ter pred evropskimi institucijami lobira za njihove pravice. Med letoma 2018 in 2022 je deloval na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, nazadnje kot državni sekretar. Je vodja raziskovalne skupine pri Ameriško-slovenski raziskovalni fundaciji ASEF ter prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije. Je avtor štirih knjig, od tega treh znanstvenih monografij o manjšinskih in migracijskih tematikah.

Marcelo Brula se je rodil in odraščal v Argentini v slovenski izseljenski skupnosti. Po izobrazbi je ekonomist, po poklicu pa deluje na področju financ in kontrolinga. Ob tem je že vse življenje dejaven na kulturnem področju kot gledališki režiser, pevec in pedagog. V Buenos Airesu je več desetletij sodeloval pri slovenskih kulturnih projektih, vodil gledališke in glasbene produkcije ter poučeval petje. Leta 2021 se je z družino preselil v Slovenijo, kjer nadaljuje svoje poklicno in kulturno poslanstvo. Letos je bil režiser Škofjeloškega pasijona, največje slovenske gledališke uprizoritve na prostem.

Mag. Nežka Figelj je predsednica Konference za Belgijo Svetovnega slovenskega kongresa in članica zveze nevladnih organizacij Europeans Throughout the World. Po rodu je goriška zamejska Slovenka, po izobrazbi diplomirana filozofinja univerze v Padovi, diplomantka orientalskih študij univerze La Sapienza iz Rima, magistrica diplomatskih in varnostnih ved univerz v Tel Avivu in v Trstu. Je avtorica knjige ter številnih monografij in znanstvenih člankov. Poklicna pot jo je peljala za daljši čas v Izrael, zadnje desetletje pa živi v Bruslju, kjer je delovala v Evropskem parlamentu ter v nevladnem okolju.

Ste se kdaj vprašali, ali bo vašega sodelavca v službi – če ne kar šefa – nadomestil algoritem? Ali bo umetna inteligenca (UI) postala vaš kirurg? Kaj pa človeški roboti, ki delajo v tovarnah z ramo ob rami ljudi, a nihče ne ve, kako lahko reagirajo ob napačnem navodilu (ki ga UI sama generira)? UI je tiha sila, ki hitro premika tektonske plošče našega vsakdana. Stojimo na pragu revolucije, ki pretresa svetovni trg dela, globalno gospodarstvo in celo geopolitična razmerja moči. Na okrogli mizi bomo odprli ključna vprašanja: ali nas UI pelje v utopijo neomejene produktivnosti ali v svet globoke družbene neenakosti? Razpravljajo Andrej Flogie, Marko Grobelnik in Jan Macarol. Moderira Breda Susič.

Izr. prof. dr. Andrej Flogie je direktor Inštituta A. M. Slomška v Mariboru in vodja oddelka za sodobne tehnologije na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Diplomiral je na Pedagoški fakulteti, magistriral na Fakulteti za strojništvo ter doktoriral na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Raziskovalno deluje na področjih digitalizacije izobraževanja, generativne UI, inovativne pedagogike, razvoja digitalnih storitev in projektnega managementa. Vodil je številne nacionalne in evropske projekte ter opravljal vodstvene funkcije v javni upravi in izobraževanju, med drugim kot direktor Direktorata za informacijsko družbo in svetovalec ministra za digitalizacijo.

Dr. Marko Grobelnik je raziskovalec UI. Njegova področja dela vključujejo strojno učenje, rudarjenje podatkov, besedil in spleta, analizo omrežij, semantične tehnologije, razumevanje besedil ter
vizualizacijo podatkov. Soupravlja Laboratorij za UI na Institutu Jožef Stefan, je soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra UNESCO za UI (IRCAI) in izvršni direktor podjetja Quintelligence. Sodeluje z vodilnimi raziskovalnimi centri, kot so Bloomberg, British Telecom, Evropska komisija, Microsoft Research, New York Times in OECD. Je soavtor knjig, soustanovitelj zagonskih podjetij in je sodeloval v več kot 100 raziskovalnih projektih EU. Slovenijo zastopa v odborih OECD, Sveta Evrope, Nata in GPAI za UI.

Jan Macarol je podjetnik, medijski ustvarjalec, razvijalec aplikacij in digitalnih platform. Že dve desetletji deluje v slovenskem medijskem in digitalnem prostoru ter raziskuje vpliv tehnologije na način razmišljanja in ustvarjanja. Bil je med pionirji digitalnega marketinga v Sloveniji, lastnik digitalne agencije in družbenega omrežja Genspot.com. Zadnjih petnajst let je odgovorni urednik revije City Magazine Slovenija. Med prvimi je UI sistematično uvedel v uredniške procese. Danes svoje izkušnje združuje v platformi Reformator, ki povezuje človeško in umetno inteligenco ter omogoča
ustvarjanje, urejanje in objavo vsebin. Njegovo vodilo je, da prihodnost ustvarjanja ni človek proti stroju, temveč človek s strojem.

Če vas zanima več, vljudno vabljeni na predavanje, ki bo v soboto, 12. septembra ob 16.30.

Vljudno vabljeni na ogled filma Naša kri. Na letošnji Dragi bo na ogled enourni igrani film Exodus 1945: Naša kri, ki prikazuje resnično tragično zgodbo iz zadnjih dni druge svetovne vojne. V ospredju so domobranski ranjenci, zdravstveno osebje in civilisti na sanitetnem vlaku, ujeti med begom na Koroško, nevarnostjo partizanske likvidacije in zvestobo nemočnim. Zdravnika Valentin Meršol in Janez Janež sta se odločila za umik, pozneje pa vsak na svoj način prispevala k reševanju številnih življenj. Med bolničarkami je bila tudi Jelka Mrak Dolinar, dolgoletna obiskovalka Drage. Film je produciral Studio Siposh, režiral ga je Vid Planinc, igrajo pa Jernej Kuntner, Matevž Müller in Alenka Tetičkovič. Po februarski premieri v Ljubljani si ga je do sredine marca ogledalo več kot 25.000 gledalcev.