Slovenci so se s slovenskega etničnega ozemlja izseljevali v treh večjih valovih:

1.val: med leti 1860 in 1914. V tem času je prišlo v Evropi in s tem tudi na Slovenskem do velikega porasta prebivalstva in zemlja ni mogla vseh preživeti, kmetje so po odpravi fevdalizma dobili osebno svobodo, številni fantje so se želeli izogniti služenju vojaščine. Ocenjuje se, da se je v tem valu, ki se je končal s prvo svetovno vojno, s slovenskega etničnega ozemlja izselila skoraj tretjina prebivalstva. Najpogostejše dežele izseljevanja so bile: ZDA, Nemčija, Argentina in drugi deli Avstro-Ogrske, manj tudi Brazilija, Venezuela, Kanada in druge. Pozabiti ne gre niti na aleksandrinke, to so bila mlada dekleta, predvsem s Primorske in iz Ziljske doline, ki so kot dojilje in varuške odhajale k bogatejšim družinam v Egipt.

2.val: med leti 1918 in 1941. V tem obdobju se prepletajo ekonomski (manj razvite regije) in politični (Primorci se umikajo pred fašizmom, koroški Slovenci pred nemškim nacionalizmom) razlogi. Taktika političnega pregona je pogosto bilo tudi ekonomsko zanemarjanje območij. Ker so ZDA priseljevanje zelo omejile, se je glavnina izseljencev preusmerila v Argentino, manj pa tudi v druge države Južne Amerike, Kanado in Avstralijo. Precej je bilo tudi izseljevanja v Evropo, največ v Francijo, Belgijo in Nemčijo. Del prebivalstva se je izseljeval tudi v druge dele Kraljevine SHS. Še naprej je bilo prisotno tudi izseljevanje mladih deklet v Egipt.

3.val: med leti 1945 in koncem 1970. let. Tudi v tem valu se prepletajo politični in ekonomski razlogi. Takoj po koncu druge svetovne vojne je ozemlje današnje Republike Slovenije zapustila množica ljudi, ki se ni strinjala s komunistično oblastjo in jim je ta stregla po življenju. Najprej so se naselili v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji, nato pa so se od tam izselili po svetu. Tem je v naslednjih letih in desetletjih sledilo izseljevanje mnogih, ki so prišli v konflikt s komunistično oblastjo. Osrednje države izseljevanja so bile Argentina, ZDA, Avstralija, Kanada, manj tudi druge, npr. Velika Britanija, Švedska, Nemčija V 60. letih pa se je začel val številnih ekonomskih migrantov, ki so izseljevali v Nemčijo, Švedsko, Francijo, Avstralijo, Kanado, tudi ZDA in v še nekatere evropske države.

Po osamosvojitvi Republike Slovenije se je izseljevanje nadaljevalo v majhnih številkah. Šlo je predvsem za individualiste, ki so se izseljevali v iskanju boljših kariernih možnosti, zaradi ljubezni, pustolovstva itd. Izseljevanje je poskočilo z zadnjo ekonomsko-finančno krizo (2008/9) in se konstantno zvišuje ter dosega približno 9.000 državljanov letno. Značilnosti sodobnih migrantov so drugačne od prvih treh valov.

Poleg omenjenih obstajajo še manjše »kategorije« slovenskih izseljencev s svojimi značilnostmi, kot so na primer slovenski misijonarji, ki delujejo po svetu.