Zveza slovenskih organizacij na Koroškem praznuje 70. obletnico svojega obstoja. Delimo tiskovno izjavo, ki jo je pripravila zveza.

 

Pred 70 leti, marca leta 1955, je bila kot osrednja organizacija koroških slovenskih organizacij ustanovljena Zveza slovenskih organizacij, kar je mejnik v zgodovini slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Jubilej je priložnost za ovrednotenje prehojene poti in dosežkov, obenem pa za razmišljanje o prihodnosti.

Ustanovitev in prva leta

Po travmatičnih izkušnjah v drugi svetovni vojni so se koroški Slovenci in koroške Slovenke soočali s številnimi izzivi – tako političnimi in družbenimi kot kulturnimi. V povojnem obdobju, namenjenem preobrazbam in ponovnim usmeritvam, je bila ustanovitev Zveze slovenskih organizacij znak upanja in povezanosti v času, ko smo bili koroški Slovenci in koroške Slovenke izpostavljeni velikemu pritisku.

 

Za vsak najmanjši napredek pri izpolnjevanju svojih z ustavo in mednarodnimi pogodbami zagotovljenih pravic smo se morali trdo boriti. Razlogi za to so bili: bremena zgodovine, nacionalistično nerazumevanje, pomanjkanje pripravljenosti na dialog in dolgotrajno neurejeno razmerje Avstrije do svoje preteklosti.

Zveza slovenskih organizacij

Kljub z ustavo in državnim sporazumom zagotovljenim pravicam smo morali v dolgih in sramotnih razpravah o dvojezičnih napisih med letoma 2000 in 2011 sprejeti boleč kompromis. Po sprijaznitvi s kompromisom smo z zadovoljstvom opazovali, da je pomembno prispeval k izboljšanju odnosa do slovenske narodne skupnosti.

 

Zveza slovenskih organizacij je že od začetka – in ostaja tudi danes – močan glas slovenske narodne skupnosti. Njeno poslanstvo je zavzemanje za manjšinske pravice, predvsem za uresničevanje pravic iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe, pa tudi za ohranjanje in negovanje slovenskega jezika in kulture ter za mirno in enakopravno sobivanje.

Današnja vloga ZSO

Zveza slovenskih organizacij si še danes prizadeva za uresničevanje interesov slovenske narodne skupnosti, spodbujanje sobivanja narodnih skupnosti in za evropsko integracijo.

 

Zveza se prišteva k tistemu delu civilne družbe, ki vodi vključujoč dialog. Sodeluje z demokratičnimi silami v državi in nasprotuje nedemokratičnim težnjam in družbenemu razvoju, ki ogroža svobodo posameznikov in skupin.

 

Izobraževalni projekti, delo z mladimi, kulturno ustvarjanje in lastni mediji dokazujejo, da so osrednje naloge Zveze koroških Slovencev krepitev dvojezičnosti, boj proti diskriminaciji ter povezovanje na nacionalni in mednarodni ravni.

Pogled v prihodnost

Prihodnost nam prinaša tako nove izzive kot priložnosti. Digitalizacija, demografske spremembe in družbeni razvoj zahtevajo inovativno delovanje. Svojo vlogo predstavnika koroških Slovencev in Slovenk ter mostu med kulturami, generacijami in regijami bo ZSO še naprej zavzeto opravljala.

Poudarki prihodnjega delovanja ZSO

  • Krepitev slovenskega jezika: Osrednja zahteva ZSO sta vključitev slovenskega jezika v vse izobraževalne ustanove – od vrtca do mature – in njegova vidnost ter samoumevnost v javnem prostoru in družbenem življenju. Od tod izhaja jasna zahteva po reformi zakonodaje o manjšinskih šolah in razširitvi Zakona o manjšinskih šolah za Koroško na predšolsko in osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje.
  • Delo z mladimi in nasledniki: Za ohranitev identitete in kulturne dediščine morajo biti mladi v delovanje aktivno vključeni, in to s sodobnimi oblikami izobraževanja, kulturnih dogodkov in novih digitalnih platform.
  • Nadaljnje prizadevanje za pravno enakopravnost: Kljub zakonski ureditvi so pri dejanskem uresničevanju manjšinskih pravic še vedno vrzeli. Zveza se bo tudi v prihodnje odločno zavzemala za njihovo popolno uresničitev.
  • Spodbujanje kulture spominjanja: Zveza slovenskih organizacij je s številnimi spominskimi slovesnostmi za žrtve nacizma in protifašističnega boja vedno spodbujala kulturo spominjanja v avstrijski javnosti. Postavitev in stalna širitev Peršmanovega muzeja, ki med drugim prikazuje pokol družine Peršman, po vsej Avstriji in daleč naokoli opozarja na zaničevanje človeka in grozote nacifašizma. Zveza bo kulturo spominjanja še naprej popolnoma in dosledno podpirala.
  • Spodbujanje medkulturnega dialoga: Koroška je regija z raznolikimi kulturnimi vplivi. Zveza bo svoja prizadevanja za gradnjo mostov med obema narodnima skupnostma ter utrjevanje mirnega sobivanja še naprej krepila.
  • Vzpostavitev trajnostne organiziranosti za delo z manjšinami: Za zagotavljanje dolgoročnega uspeha potrebujemo sodobno in učinkovito organiziranost, kamor spadata tudi dialog med slovenskimi osrednjimi organizacijami in krepitev manjšine s poglobljenim sodelovanjem in skupnimi zahtevami za uresničevanje manjšinskih pravic.

Zahvala in priznanje

Še zlasti se zahvaljujemo vsem, ki so oblikovali in podpirali Zvezo slovenskih organizacij. Njihovo nepozabno delo je zaveza in spodbuda za prihodnost.

Tradicionalno gostovanje v sklopu programa Brezmejna slovenščina

Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana, program Predšolska vzgoja je v sodelovanju  z vrtci in šolami na avstrijskem Koroškem in s Strokovnim pedagoškim združenjem – Pädagogische Fachvereinigung, Celovec / Klagenfurt, izpeljala že tradicionalno gostovanje, ki poteka v sklopu…

Tradicionalno Medgeneracijsko srečanje Slovencev v Baasemu

Letošnje Medgeneracijskego srečanje Slovencev iz Severnega Porenja Vestfalije, v Nemčiji, smo letos organizirali v začetku meseca septembra.  Uradni del je bil namenjen predvsem udeležencem, ki niso obiskovali šole v Sloveniji: otrokom, ki obiskujejo šolo v Nemčiji oz. predstavnikom druge in…

Oddelek »Runolist« prehodil greben Košute

O pohodu na Greben Košute – Karavanke med 5. in 7. septembrom je zapisala Ljiljana Memon. Letos je naš pohodniški oddelek »Runolist« prehodil greben Košute, najdaljši gorski greben v Sloveniji (približno 10 km) v gorovju Karavank. Greben je tudi meja med…

Projekt MAJ: Priložnosti umetne inteligence v Trstu

26. in 27. septembra je v Trstu potekal drugi Projekt MAJ – »Mreža Alpe Jadran« v letu 2025, ki je združil 40 mladih iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije.  Udeleženci so se poglobljeno ukvarjali s temami umetne inteligence (UI)…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Slovenski film “Poredne punce” odpirao Filmski festival v Pančevu. Več o dogodku je zapisal Josip Veber.  Konec septembra je potekala deveta izdaja filmskega festivala v Pančevu. Prvi večer programa je bil v Kulturnem centru predvajan slovenski film »Poredne punce«, med festivalom…

Smeh do solz s Tadejem Tošem

Slovenci v Švici smo se s Tadejem Tošem nasmejali do solz. Podrobneje o dogodku je zapisal J. Čuk. V nedeljo, 14.9.25 je društvu Kulturni most Švica – Slovenija uspelo zbrati preko 100 Slovencev na, kot so ga sami poimenovali, najbolj zabavnem…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Ekipa RTV Slovenija obiskala Slovence iz Pančeva. Več o tem je v prispevku zapisal Josip Veber. Dne 12. septembra je televizijska ekipa RTV Slovenija-studio v Mariboru obiskala Združenje Slovencev “Logarska dolina” v Pančevu. Razlog za obisk je bilo snemanje oddaje “Rojaki”,…

Embassy Festival v Haagu 2025

Prvo septembrsko soboto, 6. septembra 2025, je v Haagu ponovno potekal Embassy Festival, ki je že trinajstič zapored združil paviljone držav z vsega sveta. Med njimi je bila tudi letos ponosno predstavljena Slovenija. Objavljamo prispevek, ki ga je pripravila Sonja…

Na Rabu prenovili spominsko pokopališče

Na Rabu prenovili spominsko pokopališče Rab, 6. september 2025 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo v zadovoljstvu, da je spominski park pokopališča…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.