Slovenci so v Republiki Avstriji avtohtona narodna skupnost oziroma narodna manjšina. Tradicionalno živijo v dveh zveznih deželah, Koroški in Štajerski. Na Koroškem živijo v dolinah Zilja, Rož in Podjuna, spodnji Labodski dolini, na Gurah, med Dravo in Celovcem ter severneje do Djekš in Kostanj. Na Štajerskem so naseljeni predvsem v Radgonskem kotu in na nekaj drugih območjih ob slovensko-avstrijski meji (Sobota, Arnež, Ivnik, Lučane itd.). Temeljni akt zaščite slovenske manjšine v Avstriji do danes ostaja ADP. Prizadevanje za izpolnitev pravnih obveznosti Avstrije je skozi desetletja predstavljalo izrazit napor za pripadnike avtohtone slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem. Na splošno so Slovenci v Avstriji zelo razvejano in kvalitetno organizirani, tako npr. na Koroškem deluje preko 100 slovenskih društev in združenj na področjih kulture, športa, mladine, gospodarstva, kmetijstva itd. Na območju veljavnega dvojezičnega šolstva delujejo dvojezične ljudske šole in vrtci, Zvezna realna gimnazija, Dvojezična trgovska akademija in Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru. Kulturna društva so povezana v dve krovni kulturni organizaciji, Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo, športna društva v Slovensko športno zvezo, Številni slovenski gospodarstveniki pa se povezujejo v okviru Slovenske gospodarske zveze. Z namenom političnega predstavništva narodne skupnosti delujejo na koroškem tri zastopniške krovne organizacije: Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. Del koroških Slovencev se združuje v okviru samostojne politične stranke Enotne liste. Za ohranjanje slovenskega jezika in identitete pomembno vlogo igrajo mediji in založbe, ki redno izdajajo in oddajajo vsebine v slovenskem jeziku. Za Slovence je zelo pomembna tudi duhovna oskrba v slovenskem jeziku v dvojezičnih farah.
Manj poznani od koroških Slovencev so štajerski Slovenci. A ker gre za bistveno manjšo in tudi že bolj asimilirano narodno skupnost, je uresničevanje njihovih pravic veliko težje in počasnejše. Krovno društvo štajerskih Slovencev je Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, ki tudi upravlja Pavlovo hišo v Potrni.
Poleg avtohtonega ozemlja, živijo danes Slovenci tudi v drugih delih Avstrije, največ v mestih Dunaj, Gradec, Solnograd in drugod. Tukaj gre tako za izseljence iz zamejskega območja, kakor z ozemlja današnje Republike Slovenije. V Avstriji živi po statističnih podatkih 25.354 slovenskih državljanov (oktober 2023). Od teh jih ima 24.596 prijavljeno stalno bivališče, 758 slovenskih državljanov pa prebiva v Avstriji začasno. Slovensko identiteto si prizadevajo ohranjati z občasnimi druženji, organiziranjem učenja slovenščine ter drugimi povezavami.
