Slovenski mendoški pevski zbor in Slovenski mendoški oktet sta 28. septembra 2024 v Slovenskem domu v Mendozi priredila vsakoletni spomladanski koncert, letos z naslovom "Duh Slovenske Glasbe". Vabljeni k branju prispevka, ki ga je za Svobodno Slovenijo pripravila Valentina Šmon.

 

Koncert je obudil bogato tradicijo slovenske glasbe s poudarkom na ljudskih pesmih. Dogodek je bil prava glasbena poslastica, ki je navdušila obiskovalce in poudarila pomen ohranjanja slovenske glasbene dediščine.

 

Navdušujoč koncert sta izvedla Slovenski zbor iz Mendoze in Slovenski oktet iz Mendoze, oba pod vodstvom dr. Diega Bosqueta, ki je poleg natančnega izbora pesmi vsako tudi predstavil z razlago njenega izvora in ob tem spodbudil poslušalce k razmisleku. Dr. Bosquet je ljudske pesmi poimenoval duša bogate glasbene tradicije Slovenije, saj so nastale v vaseh, v davnih časih, skoraj spontano, in pripovedujejo o skrbeh preprostih ljudi, kot sta ljubezen s svojimi žalostmi in radostmi. Takšna je bila tudi prva pesem, ki jo je zapel oktet: “Dve let in pol”.

 

Poleg obujanja tradicionalnih pesmi je koncert izkazal čast tudi vsem zbiralcem, prepisovalcem, prirejevalcem in skladateljem, ki so poskrbeli za ohranitev in širjenje teh pesmi do današnjih dni. Pri skladateljih se kaže, da so te stare pesmi postale izhodišče za sodobne skladbe, zato tudi predstavljajo “dušo” njihove glasbe, kar opravičuje naslov koncerta.

Nastop pevskega zbora

Pesmi, imenovane “popotnice”, ker so se širile iz vasi v vas, predstavljajo bistvo koncerta. Med tem “potovanjem” so jim izvajalci spreminjali note, melodije in besedilo, kar je vplivalo na glasbo in ustvarilo izjemno bogato glasbeno dediščino, ki jo najdemo v slovenski kulturi.

 

To so poslušalci spoznali ob pesmi, ki jo je zapel oktet, “Stoji hartelc zahrajen”, in ki vključuje dele pesmi “Rasti, rasti, rožmarin”, ki se je skozi čas razvijala. Po besedah dirigenta: “Različica, ki jo vsi poznamo, ima žalostni značaj, kar je očitno v drugi kitici. Našel sem številne različice besedila, vse s tem žalostnim tonom. Zanimivo pa je, da v dolini Zilja ta značaj izgubi in se spremeni v ljubezensko pesem. Enako se dogaja z melodijo; skozi potovanje se spreminja in v Zilji dobimo drugačno, tirolsko melodijo.”

 

Zbor je nato izvedel znane pesmi, kot sta “Zrejlo je žito” in “Regiment po cesti gre”, ter priredbo “En hribček bom kupil” Marka Bajuka, pomembne osebnosti Slovenskega doma v Mendozi, ki je bil deležen posebnega poklona za svoje delo kot zbiralec in prirejevalec slovenske ljudske glasbe. Dr. Bosquet je ob tej pesmi razložil njen pomen: “Pesem govori o pevčevi želji, da bi kupil majhen hribček z vinogradom, ki bi rodil bogato trto za izdelavo sladkega vina. Piti želi vino in povabiti prijatelje, da bi ga uživali skupaj.” Pojasnil je tudi njen izvor in proces “folklorizacije”, kjer pesem postane tako priljubljena, da ljudje pozabijo njenega avtorja.

 

Dodal je: “Besedilo, ki ga poznamo, pripisujemo Antonu Martinu Slomšku, vendar ni povsem njegovo. Slomšek je prilagodil besedilo, ki je bilo delo Radovana. Ko je Slomšek pesem prilagodil, je bila ta že obravnavana kot ljudska.”

 

Zbor je izvedel tudi druge znane pesmi, kot so “Čej so tiste st’zice”, “Dajte, dajte” in “Venci beili”, ter manj znane pesmi, kot sta “Ta drum’lca je zvomlana”, ki govori o ljubezni in “magičnem” glasbilu, in “Vöra bije, sunce mi zahaja”, ki se dotika teme izseljevanja.

 

Za zaključek je dr. Bosquet združil oktet in zbor, ki sta skupaj zapela pesem “Jnjen čeua jti gna”, priredbo Pavleta Merkuja, ki izvira iz Rezije, doline v Italiji, znane kot najbolj zahodno območje s slovansko kulturo. Ta izbor je požel bučen aplavz občinstva, ki je ob koncu čustvenega dogodka čestitalo vsem nastopajočim.Koncert “Duh Slovenske Glasbe” ni bil le glasbeni dogodek, temveč tudi globoko obujanje pomena ohranjanja tradicij, ki predstavljajo dušo naroda.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.