Spomin in upanje nista izgubljena

64.  tradicionalno vseslovensko srečanje nekdanjih internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnank ter ukradenih otrok, njihovih svojcev in prijateljev - osrednja slovesnost. Slavnostna govornica in častna pokroviteljica srečanja, dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije.

Portorož, 7. september 2025 – »Pred vami, vsako leto, odkar sem predsednica, stojim s ponižnostjo in globokim spoštovanjem, kajti ste priče najtemnejših poglavij naše zgodovine. Z bolečino, pogumom in človečnostjo ste postali živi opomin, da svoboda in človeško dostojanstvo nikoli ne smeta biti samoumevna. Tradicionalna vseslovenska slovesnost internirancev, izgnancev in ukradenih otrok ni le pomemben zgodovinski spomin in opomin, temveč je veliko več. Prežeta je s simboliko ohranjanja slovenstva, dolgoletnega spoprijemanja s fašističnim in nacističnim nasiljem, poskusi podjarmljenja in izbrisa slovenskega naroda, jezika in kulture,« je zbrane na srečanju v Portorožu nagovorila predsednica RS, dr. Nataša Pirc Musar.

Uvodoma je zbrane goste pozdravil predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück, Matjaž Špat, ki je tudi pojasnil zakaj je naslov letošnje prireditve povzet po pesmi Frana Milčinskega Ježka - Ta svet je pesmi vreden: »Vreden je vsakdanjih drobnih dejanj dobrote, vreden je mladih, ki sanjajo, vreden je upora proti sovraštvu, vreden je da ga ohranimo človeškega. Misel Frana Milčinskega Ježka posvečamo številnim slovenskim taboriščnicam in taboriščnikom, izgnancem, ukradenim otrokom.« Dodal je še, da je za nas, ki smo rojeni v svobodi in grozote vojne poznamo sami iz pripovedi, zelo pomembno, da negujemo spomin na tiste, ki se niso vrnili in na tiste, ki še vedno nosijo neizbrisne brazgotine na grozote, ki so jih doživeli: »Ve drage taboriščnice, taboriščniki, ukradeni otroci, izgnanci in borci za svobodo ste temelj naše narodne biti. Zato hvala vam, ker desetletja in desetletja pripovedujete in podoživljate za nas, da smo iz vsake vaše besede doumeli kako dragoceno je življenje, kako dragocena je svoboda, kako dragocen je mir. Vi ste tisti, zaradi katerih spomin ne bo izgubljen in upanje tudi ne, tudi v teh časih, ko se zdi, da se nekateri iz zgodovine niso prav nič naučili, zato je naša zaveza, da morda še bolj kot kadarkoli doslej ohranjamo vaš spomin in opominjamo!«

Da je ohranjanje spomina izjemno pomembno se je strinjala tudi predsednica: »Naši rojaki – nekateri ste danes med nami – so in ste v tistih temnih časih doživljali nepredstavljivo: prisilno zbiranje in transport ob puškinih ceveh, ločevanje družin, jok otrok in mater, grozoto bodeče žice, mraz, lakoto, nečloveške razmere in smrt. Kljub razčlovečenju in trpljenju Slovenke in Slovenci nismo klonili, ostali smo pokončni ter se s pogumom in upanjem uprli okupaciji. Stopili smo na pravo stran zgodovine, si priborili svobodo in tlakovali pot do lastne države, na kar smo in tudi moramo biti ponosni.«

Spomnila je na to, da je bila Organizacija združenih narodov oblikovana zato, da bo človeštvu v prihodnosti uspelo z razumom in odločnostjo negovati mir, človekove pravice in svobodo, vrednote katerih glasniki so interniranci, izgnanci, ukradeni otroci in njihovi svojci. »Vendar tragični dogodki v Gazi, Ukrajini, Sudanu, Siriji in drugje kažejo, da se nismo dovolj naučili, še huje, da smo zašli,« je opozorila predsednica. »V svetu znova vidimo ponavljanje starih vzorcev in napak, kot so številni konflikti in oboroženi spopadi, nacionalistična retorika, sovražnost in strah pred drugačnimi ali manjšinami, vsiljevanje interesov posameznih držav v škodo drugih in, kar mene osebno najbolj boli, nespoštovanje mednarodnega prava. Zadnji čas je, da 80 let po koncu druge svetovne vojne dojamemo, da skrajne ideje in politike ne krepijo zaupanja in ne prinašajo boljšega življenja, ampak vodijo v nestabilnost, kaos in propad.« Kot pravo pot Pirc Musar vidi v iskanju skupnih rešitev, pogovoru in sodelovanju in ne z močjo in silo, za kar po potrebujemo državnike v pravem pomenu besede, torej takšne, ki politike ne vodijo le s preračunavanjem osebnih ali ozkih političnih interesov: »Takšne, ki vidijo dlje od enega mandata ter razmišljajo o generacijah, in ne o volilnih ciklih. V svetovni politiki potrebujemo ljudi z vizijo, moralno trdnostjo in pogumom, da ob težkih odločitvah ne pogledajo stran, ker bi bilo morda to zanje prikladnejše. Ali, kot je zapisal nekdanji predsednik dr. Janez Drnovšek, potrebujemo državnike z višjo stopnjo zavedanja. Še enkrat je poudarila kako je pomembno, da Organizacija združenih narodov deluje v skladu z načeli zaradi katerih je bila oblikovana: » Zdaj je skrčena in stisnjena v interese moči, vpliva, dobička, tudi sebičnosti, vendar tako ne bo šlo več dolgo naprej. Ljudje dvigujemo zavest. Šli bomo naprej in Organizacija združenih narodov bo morala iti za nami. Škoda je le, da ne stopa pred nami.«

Dodala je tudi, da se »vsaka sprememba začne z enim pogumnim glasom, z eno zavestno izbiro, z eno odločitvijo in enim dejanjem,« in še, da se »svoboda začne v naših mislih, svobodomiselna dejanja posameznika pa imajo težo, ki postane neustavljiva sila, ko se ji pridruži množica.«

Prav vsi preživeli, svojci in potomci vojnega nasilja so bili nosilci takih sprememb in se je zaradi njih v naši skupnosti ohranila zavest, da moramo vrednote narodnoosvobodilnega boja, svobode, dostojanstva in miru ohranjati kot temelje skupne prihodnosti in jih prenašati na mlade generacije: »Vaša življenjska moč je dokaz, da je mogoče zmagati nad nečloveškostjo – vi ste varuhi spomina in hkrati glasniki upanja, da bodo prihodnje generacije znale graditi svet miru, pravičnosti in sožitja,« je predsednica zaključila svoj slavnostni nagovor s katerim se je zahvalila zbranim na portoroški slovesnosti.

Osrednji del portoroške slovesnosti je sestavljen iz video izsekov kratkih izjav nekdanjih taboriščnic in taboriščnikov, zapornic in zapornikov, izgnank in izgnancev ter ukradenih otok nacističnih koncentracijskih taborišč Auschwitz in Ravensbrück, ki opominjajo na grozote, ki so jih doživeli v času 2. svetovne vojne. V upanju, da jim prisluhnemo, se zamislimo in ohranjamo zavest, da so se našim prednikom takšne grozote dejansko zgodile in zavedanjem, da je treba preprečiti vsakršen poskus, da bi se njihovo trpljenje pozabilo, razvrednotilo in spreobrnilo v hitro pozabljajočem narodovem spominu. Ali kot je poudaril organizator slovesnosti: »Ohranjati mir je naša dolžnost in nikoli ne smemo pozabiti vojnih grozot. Žal živimo v takih časih, ko je potrebno zgodovinski spomin negovati s posebno skrbnostjo in odgovornostjo do resnice in razumeti korenine zla. Sprva je vsaka vojna, čeprav je morda daleč proč, uvodna novica časopisov, prva minutaža informativnih oddaj in socialnih omrežij. Sprva je vsaka vojna, čeprav je daleč proč, občutena v naših srcih. Mine mesec, mine leto. In vojna, čeprav morda čisto blizu nas, postane novica iz sredine časopisa, novica, da zapolni programski čas. Prve žrtve vsake vojne imajo imena in priimke, sčasoma pa postanejo le še številke; le nekdo iz množice več kot milijon mrtvih na obeh straneh v Ukrajini, med njimi skoraj 700 ubitih otrok, več kot 1800 ranjenih. Otrok v Gazi, nekdaj z imenom in priimkom, postane le nekdo izmed 50.000 ranjenih ali mrtvih otrok. Postane nekdo iz množice sestradanih otrok. In to je problem. Zlo se rodi, ko preveč ljudi pogleda stran. Zato moramo  zaustaviti rok vsem tistim, ki bi želeli zgolj zamahniti z njo, češ, saj to ni naša stvar. Mi tu vemo, da to je naša stvar – vedno in povsod, ko so kršene temeljne človekove pravice. Kajti vsi se rodimo svobodni, z enako pravico do življenja in iskanja sreče.«

Prireditev, ki so se je, poleg predsednice Nataše Pirc Musar in nekaterih preživelih taboriščnic, ukradenih otrok in njihovih svojcev, udeležili tudi podpredsednica Državnega zbora mag. Meira Hot, podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije dr. Ljubica Jelušič, senatorka Italijanske republike Tatjana Rojc ter številni drugi pomembni gostje, je ponovno oblikovala scenaristka Silvana Knok ob tehnični pomoči sodelavcev Televizije Medvode. V kulturnem programu, ki ga je povezoval Matej Ulčar so sodelovali Orkester slovenske vojske pod vodstvom Mitje Dragoliča s solistko Katjo Rihtar,  tenorist Martin Sušnik, balerine baletne šole Stevens pod vodstvom Nene Vrhovec, glasbenika brata Jemc in pevka Maša Demšar, mladinski pevski zbor Limbar in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič iz Trsta.