Prisrčno vabljeni na predstavitev novega Slovenskega tehniškega slovarja, ki bo potekala v okviru cikla Naj slovenščina odmeva v sredo, 6. maja 2026, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana). Kratka predavanja o slovarju bodo prispevali soavtorji dr. Marjeta Humar, prof. dr. Andrej Šmalc, dr. Branko Zadnik in zasl. prof. dr. Peter Glavič.

Dr. Marjeta Humar je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenskega jezika in književnosti ter primerjalne književnosti. Doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru z disertacijo Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku na primeru terminoloških slovarjev. Večji del svojega delovnega časa je službovala na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Je soavtorica SSKJ, sourednica in soavtorica več terminoloških slovarjev: papirniškega (1996), pravnega (do 1991, gradivo),  planinskega (2002), gemološkega (2005), geografskega (2005), gledališkega (2007), slovensko-italijanskega slovarja elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij (2010), farmacevtskega (2011 in 2018 druga, dopolnjena in pregledana izdaja), tolkalnega (2014), urbanističnega (2015), pravnega (2018) in Slovenskega tehniškega slovarja (2025). V letih 2006–2010 je bila članica upravnega odbora European Association for Terminology; organizirala in vodila je več simpozijev (1998, 2004, 2009, 2010) in uredila vrsto zbornikov.

Prof. dr. Andrej Šmalc je sodeloval na Institutu »Jožef Stefan« v raziskovalni skupini na področju kemije fluora do upokojitve leta 1994. Njegovo delo v tej skupini je obsegalo razvoj elektrolizne celice za pridobivanje elementarnega fluora in sistema za polnjenje jeklenk z njim, s čimer je bila vzpostavljena osnova za obsežnejše raziskave skupine na področju kemije fluora. Ta se je zlasti s sintezo ksenonovega heksafluorida in kasneje kriptonovega difluorida uvrstila med vodilne raziskovalne skupine na svetu na področju kemije žlahtnih plinov. Ob raziskovalnem delu, zlasti pa po upokojitvi, se je prof. dr. Andrej Šmalc ukvarjal tudi s kemijsko nomenklaturo in terminologijo. Leta 1966 je izšla Slovenska kemijska terminologija, kjer je prispeval anorganski del, leta 1986 je v sodelovanju s F. Lazarinijem pripravil izpopolnjeno nomenklaturo anorganske kemije, ki je bila usklajena z mednarodnimi pravili IUPAC iz leta 1971, leta 2008 pa je prevedel in prilagodil slovenščini nomenklaturo anorganske kemije, usklajeno s priporočili IUPAC iz leta 2005. Bil je tudi urednik večjezičnega kemijskega slovarja, ki je na spletu že od leta 2019. Slovar, ki je tedaj obsegal že okrog 9000 gesel, se občasno dopolnjuje z novimi gesli. Bil je tudi član komisije za izdelavo Slovenskega tehniškega slovarja, pri katerem je od leta 2022 sodeloval kot sourednik.

Dr. Branko Zadnik, univ. dipl. inž. grad., je soavtor slovarskih sestavkov v Slovenskem tehniškem slovarju s področja gradbeništva. Svoje profesionalno življenje je posvetil delu v podjetju IBE d. d. (prej Inženirski Biro Elektroprojekt) v Ljubljani, kjer je prešel vse stopnje razvoja od projektanta statika do direktorja Sektorja za gradbeništvo in geodezijo. Področje njegovega znanstvenoraziskovalnega in strokovnega delovanja so bile študije potresnega vpliva, predvsem na energetske objekte (proizvodnja, transformacija in prenos električne energije – hidro-, termo- in nuklearne). Organizacijsko in strokovno je deloval v Inženirski zbornici Slovenije (kot predsednik sekcije gradbenih inženirjev) ter v nacionalnih in mednarodnih strokovnih organizacijah.

Zasl. prof. dr. Peter Glavič, univ. dipl. inž. kem. tehnologije, univ. dipl. ekonomist, mag. kemije, je bil zaposlen na Institutu »Jožef Stefan«, v Palomi in Tovarni dušika Ruše. Od 1977 do 2008 je bil profesor kemijske tehnike na Univerzi v Mariboru. Ustanovil je Laboratorij za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj. Raziskoval je na področjih procesne sistemske tehnike, okoljske tehnike in izobraževanja za trajnostni razvoj. Sodeloval je v vrsti mednarodnih in nacionalnih projektov. Za svoje delo je prejel nagrado RS za življenjsko delo v visokem šolstvu, red dela s srebrnim vencem, zlato plaketo Univerze v Mariboru idr. Bil je predsednik Inženirske akademije Slovenije, Slovenske tehnološke platforme za trajnostno kemijo, Društva ekonomistov Maribor ter Centra za zaslužne in upokojene profesorje Univerze v Mariboru.