Dr. Karl Bonutti, univerzitetni profesor ekonomije in diplomat, je bil v času osamosvajanja Slovenije kot predstavnik Primorskega kluba v Clevelandu zelo aktiven član Odbora ameriških Slovencev, bil pa je tudi prvi častni konzul Republike Slovenije v Clevelandu. Za stike med tamkajšnjo slovensko skupnostjo in matično domovino je skrbel vse do leta 1998, ko je bil imenovan za veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu.

 

Bonutti se je leta 1991 aktivno vključil v dogajanje, povezano z vzpostavljanjem samostojne in neodvisne slovenske države. Sodeloval je pri ustanovitvi Odbora ameriških Slovencev, ki je podprl Majniško deklaracijo in prizadevanja Slovencev za čim prejšnjo osamosvojitev Slovenije ter njeno mednarodno priznanje. Kot pomemben član odbora, v katerem je bilo 25 predstavnikov več sto slovenskih organizacij, župnij, kulturnih društev in medijev iz ZDA, je na sestankih redno poročal o novostih iz Slovenije in Washingtona.

 

Prav zaradi vseh aktivnosti je bil leta 1992 prepoznan kot najprimernejši kandidat za častnega konzula Republike Slovenije v Ohiu. Dr. Bonutti je oral ledino pri urejanju številnih področij, ki so bila odprta med novonastalo državo in njenimi rojaki v Ameriki, ter utrjeval ime Slovenije v ZDA in vezi med obema državama. Omenimo zgolj, da se je, zavoljo njegovih strankarskih dejavnosti in povezav, pete obletnice slovenske samostojnosti leta 1996 udeležil celo republikanski predsedniški kandidat Robert Dole.

 

Karl Bonutti se je rodil leta 1928 v Bukovici v Vipavski dolini. Po drugi svetovni vojni se je najprej umaknil v Italijo, nato pa v Švico, kjer je magistriral iz političnih ved in ekonomije. V času študija se je preživljal kot vzgojitelj v internatu Villa St. Jean, kjer je bil eden od njegovih gojencev tudi kasnejši španski kralj Juan Carlos.

Vir: siol.net

Po zaključku študija se je za kratek čas vrnil v Gorico, nato pa leta 1951 emigriral v ZDA. Službo naj bi dobil v New Yorku, pri mednarodni organizaciji Free Europe, v oddelku za Jugoslavijo, a do tega ni prišlo zaradi razvoja mednarodnih političnih dogodkov in ukinitve oddelka. Z ženo Hermino sta tako odpotovala v Cleveland. Tam je začel kot delavec v tovarni, hkrati pa nadaljeval s študijem ter leta 1957 magistriral še iz ekonomije. Dobrih deset let kasneje je na univerzi v Fribourgu še doktoriral iz socialne ekonomije. Postopoma se je od tovarniškega delavca povzpel vse do univerzitetnega profesorja. Na Clevelandski državni univerzi in več drugih univerzah v Ohiu je predaval ekonomijo, v času županovanja Georgea Voinovicha je bil nekaj let zaposlen tudi v mestni upravi Clevelanda.

 

Vsa leta življenja v Clevelandu je bil aktiven in prepoznaven v slovenski in širši skupnosti. Bil je med soustanovitelji in predsednik Primorskega kluba, sodeloval je pri sobotni šoli slovenščine v župniji Sv. Vida in številnih drugih dejavnostih. Zelo si je prizadeval za spravo in sodelovanje med slovenskimi staronaseljenci in novonaseljenci. Leta 1975 je bil tako soustanovitelj in kasneje deset let predsednik Slovenian American Heritage Foundation, ki je povezala predstavnike predvojne in povojne emigracije. S svojim trdnim in vztrajnim delom je prispeval k vzpostavitvi tečajev o slovenskem, jeziku, kulturi in zgodovini, predavanj slovenskih profesorjev ter študija slovenskih študentov in slovenskih predavateljev na univerzi v Clevelandu.

 

Njegova vizija je bila, da bi mladi obetavni akademiki iz Slovenije v Clevelandu spoznali, kako deluje ameriška družba, utemeljena na načelih demokracije in tržnega gospodarstva, in to znanje prenašali v Slovenijo. Na clevelandski univerzi so tako gostovala številna znana imena, ki so kasneje sooblikovala politično in akademsko podobo Slovenije, med njimi dr. Dimitrij Rupel, dr. Peter Vodopivec, dr. Marjan Senjur, dr. Vlado Dimovski, dr. Metka Tekavčič, dr. Dušan Mramor, dr. Bernard Nežmah in drugi.

 

Po zaključku diplomatske kariere se je vrnil v rodno Slovenijo in danes živi v Novi Gorici. Leta 2015 je pri Goriški Mohorjevi izdal knjigo svojih spominov z naslovom Med izbiro in zgodovino.

SloArt – v pričakovanju promocije tretje številke časopisa za slovensko kulturo, umetnost, zgodovino in družbo

Prihaja nova številka časopisa SloArt. Več lahko preberete v članku, ki sta napisala Ana Žagar in Milica Rajković.   Pomlad je obdobje, ko se predstavlja nova številka časopisa SloArt v slovenščini, ki jo uresničujejo avtorice slovenskih korenin, ki delujejo na…

Bogato dogajanje pri slovenskih otrocih v Berlinu

              Tudi letos je bilo pri predšolskih otrocih in šolarjih, ki v Berlinu obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine pod vodstvom učiteljice Magdalene Novak, živahno, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. Trije spomladanski dogodki so povezali slovenske…

Butarice: slovenska navada

Slovenski običaji živijo in se ohranjajo tudi po svetu. Kako so v Slovenskem kolegiju v Mendozi v ARgentini pripravljali butarice pred cvetno nedeljo lahko preberete v spodnjem prispevku, ki ga je zapisala Tončka Šmon.  Postni čas gre k koncu. Kmalu bo…

Materinski dan in dan žena v Društvu Planika

V mesecu marcu praznujemo kar dva pomembna praznika – dan žena in materinski dan. Proslavili so jih tudi v Društvu Slovencev Planika iz Zrenjanina v Srbiji. Več lahko preberete v spodnjem prispevku, ki nam ga je poslala Milena Spremo. Ob dnevu…

Filozofski natečaj Slovenske matice za mlade

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko Slovenska matica slavi 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo,…

4. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica…

Štipendija Josephine Valencic za študij petja na Cleveland Institute of Music v ZDA

Štipendija Josephine Valencic za petje je namenjena spodbujanju študija vokalne glasbe med mladimi slovenskega rodu. Iz sklada se krije del stroškov študija na Cleveland Institute of Music (CIM). Štipendija je poimenovana je po pevki Josephine Valencic, ki je bila rojena v…

57. Primorska poje v pesmi in besedi

Revija Primorska poje v pesmi in besedi ob svoji 57. izvedbi ostaja najpomembnejša zborovska manifestacija v Sloveniji s trdno čezmejno povezanostjo. Vsako leto združuje več kot 200 pevskih zborov  in 4.000 pevcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske ter Bosne…

Knjige kot most med Avstrijo in Slovenijo

Ljubljana, 10. marca 2026 – 25 let akcije »Podarimo knjige – Schenken wir Bücher«: knjige kot most med Avstrijo in Slovenijo. V rezidenci avstrijskega veleposlanika v Ljubljani je danes potekala slovesna zaključna prireditev jubilejne izdaje avstrijsko-slovenske dobrodelne akcije »Podarimo knjige –…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.