Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka

Zdi se, da smo ga komaj začeli pa smo, ne da bi se zavedali, tudi že zaključili 62. šolsko leto na slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka. Čas res hitro teče,  v letu 2022 bi pa  zgledalo, da še hitreje.

Marca meseca smo začeli normalno šolsko leto v upanju, da ga bomo uspeli tudi lepo zaključiti. Ker je pandemija pustila vsepovsod kakšne posledice, naj bi bil prvi cilj za leto 2022 ponovno ustvariti šolsko vzdušje, osredotočiti se na prvoten smisel naših šol, obuditi ali ohraniti ljubezen do naših slovenskih korenin in razmišljati o novih potrebah današnjega časa.

Profesorji smo dijakom in njihovim staršem predlagali delo v ekipi, ki ima, trdno povezana med seboj, jasne cilje: želimo in hočemo biti dobri ljudje in ponosni Slovenci.

Ko smo meseca novembra ob zaključku pogledali nazaj in pregledali potek pouka in delovanja skozi šolsko leto, smo občutili veselje ob dobro opravljenem delu. Profesorski zbor, dijaki in starši smo lahko zadovoljni, da smo namene šolskega leta 2022 uspešno dosegli. Naj nam bo to nagrada in spodbuda za naprej, ko zopet iščemo in si postavljamo nove cilje v prid našim najstnikom.

Seveda pa se nazaj oziramo tudi z iskreno hvaležnostjo. Velika zahvala vsem profesorjem, dijakom in staršem za dragoceni darovani čas sobotnih popoldnevov. Skozi dvajset sobot smo se učili v slovenskem jeziku, poglobili od kod prihajamo, kaj nam je podedovano, kaj se dogaja po svetu, kateri je Božji načrt in kako gledati v bodočnost. 

Ob pregledu letošnjega šolskega leta ugotavljamo, da nam je uspelo narediti kar nekaj zanimivih dejavnosti. 

• 7. maja smo imeli dan duhovnosti.  Vojna je presenetila svet in vsakega izmed nas.  Čas in sedanjost sta nam bila dana kot prilika, da smo razmišljali kaj je nasilje, svoboda, ljubezen in ponos do lastne domovine, katere podobnosti in različnosti opazimo med slovensko zgodovino in dogajanjem v Ukrajini. S pomočjo mladih animatorjev smo obudili spomine naših starih staršev in spoznali, da je mir skupna odgovornost in da smo vsi poklicani biti povsod orodje miru.
• V istem duhu smo 17. maja obeležili Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, datum, ki je globoko povezan z našo begunsko zgodovino.
• 17. septembra je skupina mladih z nami delila bogato doživeto misijonsko izkušnjo v provinci Misiones, na severu Argentine, skupaj z mladimi misijonarji iz Slovenije.
• V soboto, 25. junija, so petošolci, RAST 51,  pripravili poslovilni večer v sklopu dneva državnosti. Pokazali so program, ki so potem predstavili v Sloveniji pod geslom »Dve domovini eno samo srce«.  
• 15. oktobra smo izvedli zanimivo bralno delavnico s pomočjo g. Polone Konjedic, ki dela za založbo Malinc in je bila na obisku iz Slovenije.
• Kot priprava na prejem zakramenta svete birme smo meseca avgusta z dijaki 2. in 3. letnika obiskali Cottolengo Don Orione. V soboto, 5. novembra, pa imeli srečanje za starše, botre in birmance. Z lepo besedo in osebno izkušnjo sta nas obogatila slovenska jezuita, patra Miran Žvanut in Marjan Kokalj. V duhu priprave smo z vsemi dijaki navdušeno vadili pesmi, se z njimi spominjali na osebno birmo in čutili da smo del žive Cerkve.

• 11. novembra smo imeli zaključno prireditev. Zahvalno sveto mašo sta darovala patra Miran in Marjan, petje so vodili letošnji abiturienti. Dijaki so prejeli spričevala. Nagradili smo najboljše dijake vseh letnikov in tudi tiste, ki skozi niso manjkali k učnim uram. Petošolcem smo podelili diplome, oni pa so se s hvaležnostjo poslovili. 
• V nedeljo, 27. novembra, je ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik  podelil zakrament sv. birme 19 dijakom 2. in 3. letnika. To se je zgodilo prvič na Tečaju potem, ko je Dušnopastirstvo odločilo, da zakrament prejmejo najstniki. Po dveh letih priprave in s pomočjo Svetega Duha smo doživeli krasno izkušnjo! 

Želimo poudariti srečanje škofa dr. Antona Jamnika z birmanci, njihovimi starši in botri, v petek, 25. novembra. Gospod škof se je navdušeno pogovarjal z birmanci in ti so mu sproščeno odgovarjali in mu zaupali svoje načrte in želje. Čeprav so malo s strahom pričakovali spraševanje, s katerim bi birmovalec potrdil njihovo versko znanje, so v prijetnem pogovoru zelo samozavestno odgovarjali. Srečanje je bilo sproščeno, istočasno pa globoko in bogato. 

Starši, botri in vsi prisotni smo tudi obnovili naše osebno prepričanje, da smo del Cerkve, da ima vsak svoje poslanstvo in da se moramo prepustiti in zaupati Svetemu Duhu, ki nas povezuje, nam pomaga in nas nikoli ne zapusti.

Za nami je čudovito in posebno leto, med katerim smo prejeli obilo božjega blagoslova. Naj nas te milosti spremljajo v prihodnjem letu, da bomo še naprej delali za Božjo slavo in iskali vse dobro za naše mlade, da si pridobijo svobodno in jasno zavest v tem nemirnem sodobnem svetu.

Tatjana Modic in Julka Furlan

Baragova šola

V nedeljo, 4. decembra, smo se v domu zbrali učenci in učitelji Baragove šole in se vsi skupaj odpravili proti cerkvi Marije Kraljice. Tam nas je pri vratih že čakal g. Toni Burja, ko nas je pa gdč. Monika zagleda je začela igrat na kitaro. Pri sv. maši smo se zahvalili za šolsko leto, g. Toni nam je pa lepo govoril o spreobrnjenju in o tem, kako živeti za mir in pravičnost, da bomo res dosegli Božje kraljestvo. Kako odpuščati in živeti po Jezusovi poti.

Po maši smo se spet podali do doma in v dvorani malo počakali, da so se otroci lahko preoblekli v črke. 

Naprej smo sprejeli zastavi in nato poslovili osmošolca: Agustina Gómez Grbec. Agustin nam je recitiral Albrehtovo: »Slovo od šole«. Poezija, ki nam govori o slovesu od šolskih klopi in o vsem, kar se učenci naučijo in za vse življenje ohranijo v duši.

Poslovila sem se kakor vsako leto od vsakega, ki odhaja iz slovenske šole. A besede so za vsakega vedno posebne. Agustina bomo pogrešali zaradi dobrosrčnosti in seveda zaradi izrednega nogometnega talenta. Vedno je bil pripravljen pomagati učiteljem in mlajšim sošolcem. Za otroke odhaja iz šole pravi Lanuški Messi.  Želela sem mu uspeh v vsem bodočem študiju in življenju in naj ga Jezus spremlja skozi vso pot.

Vsem drugim učencem sem pa namenila spodbudne besede: naj se učijo tako pridno še naprej in želela doooooolge počitnice z željo, da ne bo preveč drajsanja po telefončku kakor je naročil škof Jamnik, ki nas je pred kratkim obiskal.

Zahvalila sem se odboru staršev in seveda učiteljski ekipi – če ne bi držali skupaj ne bi dosegli skupnih ciljev.

Takrat so že otroci in črke bili postavljeni za odrom, zastor se je odprl in črka »E« je glasno kričala. Pristopili so še drugi samoglasniki in vsak se je po svoje  oglašal: z veseljem, z utrujenostjo, z žalostjo, itd. V to posebno hišo so prišli na obisk trije otroci in želeli sestaviti besede, a so kmalu spoznali, da je to nemogoče, ker se vsaka črka po svoje oglaša in to nima nobenega pomena. Zato so po telefonu poklicali črko »M«, in tako je tudi ona stopila na oder. A edino, kar so lahko naredili je bilo sklanjati besedo »mama«… Poleg tega je pa nastala tudi huda težava s črko »U«. Črka »U« samo joka, ker ugotovi, da je nepomembna. Črka »M« jo hitro potolaži in skupaj sestavita besedo »UM«. Tako tudi “U” spozna, da je tudi ona uporabna. Po drugem telefonskem klicu pa se pridružijo tudi drugi soglasniki. Vrstijo se en za drugim in samoglasnike potegnejo s seboj, da postanejo neka posebna želja: »Počitnice so tu juhuju«. »U« pa je posebno vesela, ker so jo velikokrat potrebovali.

Otroci 5. in 6. razreda so nam pa pripravili prizor, ki nas opozarja na važnost osebnega razpoloženja do drugih. Zavedamo se, da je dobra volja, nasmeh ali jeza tudi osebna odločitev. Za konec so vsi skupaj zapeli Kekčevo »Dobra volja je najbolja«.

S petjem je bilo predstave konec, ko so vsi skupaj zapeli kako se pripravijo na izlet domovine med počitnicami in »Naj pojejo otroci«.

Posebno praznovanje je tudi bilo Simonov rojstni dan. Zapela je vsa dvorana in mu voščila najlepše želje! 

Nato smo se malo posladkali s pecivom in s sokom in se poslovili do naslednjega petka – namen je bil, da se dobimo po nogometu. Mamice so pripravile hrenovke in skupaj smo navijali za Argentino, ki je tisti dan premagala Nizozemsko v svetovnem prvenstvu.

LvS

Rožmanova šola

Prišel je dan, sobota 3. decembra, ko smo v Rožmanovi šoli imeli zaključek leta. Tako je končalo šolsko leto 2022, polno dejavnosti in dogodkov, med njimi 70 let slovenske šole s pripravo igre „Do tiste stezice”, meseca septembra. 

Popoldne smo se zbrali z družinami otrok v Domu pred kapelo Marije Pomagaj, da smo se zahvalili s sveto mašo, ki jo je daroval msgr. Jure Rode. Otroci in starši so veselo spremljali s petjem in z branjem. 

Takoj za tem pa smo bili vsi povabljeni na dvorišče za otvoritev novih šolskih prostorov. Razvezali smo slovenski trak pred vhodom in, po posebnem blagoslovu, odkrili nove učilnice in knjižnico, za kar je tako lepo poskrbelo mnogo sodelavcev. Vsi so dobili priznanje in ploskanje vseh navzočih. Tudi takrat je msgr. Rode blagoslovil ročno izdelane jaslice, ki so jih z ljubeznijo naredile učiteljice šole in so namenjene družinam kot darilo za konec leta, da bi jih spremljale pri vsakdanjem življenju.

Še veliko presenečenj nas je čakalo tisti dan. Zaslišali sta se slovenska in argentinska himna in učenke 7. in 8. razreda so si predale zastavi. V svojem govoru je voditeljica šole Nina Pristovnik Diaz pozdravila navzoče in se zahvalila vsem, ki so neutrudno in nesebično delali za tako uspešno leto, posebno učiteljicam in staršem, ki so imeli letos veliko dela. Za tem pa se je začel nastop, pri katerem so vsi učenci in učenke korajžno sodelovali pri muzikalni prizor z naslovom „Naše jaslice”. Na oder je najprej stopil zborček deklic, oblečenih kot angelčki, ki so spremljale prihod svete družine s pesmijo „Poslušajte vsi ljudje”. Zapele so tudi „Hej pastirci!” in tako na oder privabile radovedne pastirce. Med drugimi božičnimi pesmimi se je zaslišala znana „Tam stoji pa hlevček” in prav takrat, so majhni sveti trije kralji prinesli darila za rojenega Jezusa. Za zadnjo pesem smo se pridružile še vse učiteljice in skupaj smo zapeli: „Sveta noč”. 

Po končanem prizoru je bilo slovo osmošolke Tatjane Mokorel. Voditeljica Nina Pristovnik Diaz, učiteljica 8. razreda Magda Zupanc Petkovšek in predsednik Doma Marko Škulj so ji namenili nekaj lepih besed za poslovitev. Tudi Tatjana je pripovedovala in se spominjala tistih let, ko je hodila v šolo in s tem rekla nasvidenje.

Bližal se je prihod svetega Miklavža, ko se je, po kratkem razvedrilu, zaslišalo zvonjenje. Angelčki so prišli in zaplesali nebeški ples, in čeprav so se pojavili tudi hudi parklji, je sveti Miklavž prijazno obdaril pridne otroke in podal svoj blagoslov. Tudi učiteljice šole smo dobile darilo kot priznanje za delo skozi leto: Andrejka Kociman, vrtec; Juli Kastelic Štumberger, 1. in 2. razred ter verouk; Nadja Petkovšek, 3. in 4. razred; Nina Pristovnik Diaz, 6. razred; Magda Zupanc Petkovšek, 7. in 8. razred; Olga Dolenc Kociman, verouk ter Ariana Žigart, petje. 

Vsi prisotni, otroci, družine in drugi prijatelji, smo z veseljem na obrazu pokazali hvaležnost za uspešen zaključek in za tako lepo šolsko leto. Sedaj pa nas vse čaka zasluženi počitek!

Nadja Petkovšek

Slomškova šola

V soboto, 3.decembra, smo imeli zaključek osnovne šole Antona Martina Slomška.

Po težkem pričakovanju svetovne nogometne tekme Argentina-Avstralija, smo se z veseljem zaradi zmage udeležili programa.

Začeli smo prireditev  stoje in z aplavzom, ker smo sprejeli zastavo, ki jo je prinesel najboljši učenec osmega razreda, Tomaž Pregelj, in sta  spremljala Nadja Kočar in Jani Petkovšek. Zapeli smo slovensko himno. 

Napovedovala je Gabrijela Oblak. 

Najprej so nas otroci Slomškove šole s pesmijo popeljali v Betlehem! 

Angel je oznanil Mariji, da bo rodila sina, Božjega Sina. Nato so uprizorili jaslice, Marijo, Jožefa, novorojenčka, pastirce in angele. Tudi sv. Trije kralji so romali svojo pot. Zapeli so pesem »Poslušajte vsi ljudje«. 

Pastirci so zaspali, a eden jih je zbudil in jih priganjal naj vstanejo in prižgejo lučke, da gredo pogledat, kaj se godi. Zapeli so pesem »Kaj se vam zdi«.  

»Z nebesnega kroga se zvezdic preproga razgrinja od vzhoda v zahod«, to je spregovoril drugi pastirček in angeli so zbudili pastirčke in pripeljali še zvezdice. Otroci vrtca in 1. razreda so kot zvezdice zaplesali ob zvoku pesmi in peli »Glej zvezdice božje«. 

»Rojen je Zveličar, Gospod« – , na klic pastirčka so pa zapeli še »Tam stoji pa hlevček« in s povijanjem deteta Jezuščka, so sv. Trije kralji pokleknili pred jaslice in novorojenčku prinesli darila, sladkega kadila, mire in čistega zlata. 

Še angelci so počastili in proslavili prihod nebeškega kralja! 

Tako so vsi skupaj zapeli pesem »Sveta noč«.

Medtem, ko so se otroci preoblekli, nam je voditeljica šola Marjana Grabnar podala poročilo za leto 2022 in svoje misli. Zahvalila se je letošnjem učiteljem, to so: 

• katehet:  č.g. Franci Cukjati in  Irena Zarnik za pripravo sv. Obhajila in sv. spovedi, 

• otroški vrtec:  Nadja Jakoš in Viki Kastelic 

• prvi razred: Zofija Bokalič in Marjana Grabnar 

• tretji razred: Monika Vitrih  

• četrti razred: Angelika Smole 

• peti razred: Natalija Podržaj       

• šesti, sedmi in osmi razred: Gabrijela Oblak in Jani Kocmur 

• pomožna učiteljica: Lucijana Petkovšek 

• knjižničarki: Cyntia Pregelj in Lučka Pregelj 

• telovadba: Pavlinka Vombergar, Jani Kocmur in Janez Petkovšek  

• petje: Pavlinka Vombergar 

• voditeljica: Marjana Grabnar 

Otroci so se vrnili na oder, voditeljica je pozdravila še osmošolce in jim zaželela vse dobro! 

Nadaljeval je rap v izvedbi 6.in 7.razreda, ki je zapel Prešernovo Kam? 

Osmi razred je pa v obliki znane televizijske MESASA predstavil kar po slovensko MIZASO!, Vodila jo je Lučka Pregelj, osmošolci Benja, Jani, Luka, Matej, Nadja, Simon in Tomaž so pa odgovarjali na vprašanja. Kako so se imeli v vseh teh 10 letih v osnovni šoli, omenili so vse učitelje, se jim zahvalili. Govorili o Glewu, kaj delajo na letovišču, in se primerjali s Scaloneto, ker so tam tudi zmagali, skupaj z Lanusom, 9-0! Tudi so povedali o Tandilu, kamor so letos skupaj potovali. Recitirali so kitice pesmi Vrba, Dete malo in Kam, ki so se jih letos učili in povedali, da z veseljem pričakujejo prihod sv. Miklavža! Seveda so omenili SSTRMB, kamor bodo drugo leto vstopili! 

Z aplavzom  smo zaključili to MIZASO! 

Sledil je pozdrav razredničarja Janija Kocmurja in dušnega pastirja Francija Cukjatija. 

Učenci so prejeli spričevala, dar, slike in medalje v spomin na Slomškovo šolo. 

Osmošolci so tudi z darili in zahvalo pozdravili vse učitelje, ki so jih poučevali v teku teh desetih letih. 

Edina učenka, ki je imela odlično prisotnost skozi leto 2022, Nadja Kočar, je dobila nagrado! 

V imenu odbora staršev je pozdravila ga. Veronika Godec, se zahvalila učiteljem, staršem za vso pomoč in pozdravila tiste, ki letos zapuščajo osnovno šolo.

Nato je bila predaja zastave. Prejela jo je najboljša letošnja učenka 7. razreda, Tanja Cestnik. Spremljala sta Načo Paulise in Juli Tomazin.  Poslovili smo se od zastave in osmošolcev s pesmijo “Zahaja sonce”  in za konec zapeli še “Počitnice so tu”.

Otroci so šrekečo vabilo za 17. decembra: imeli bodo Božičnico za otroke. Pogovarjali se bodo o Jezusovem rojstvu, delali božične okraske, pekli piškote, peli, se igrali in tudi prenočili v Domu na pižamadi. 

Po končanem zaključku smo imeli kratek odmor, da bi v spodnjih prostorih se malo okrepčali ali večerjali in kmalu zatem je nas obiskal Sv. Miklavž. Najprej so angelčki plesali, pod vodstvom Solci Roa.  

Za njimi so pa prišli angeli s sv. Miklavžem. Pozdravil je otroke in družine in kmalu začel klicati otroke ter, jih obdaroval. Vsakega je nekaj vprašal in mu dal darilo. Kar kmalu pa so tudi prišli parklji. Otroci so se jih malo bali, ampak angeli in sv. Miklavž niso dovolili, da bi tako pridne otroke peljali v pekel.  

Otroci so z veselim obrazom odšli domov! 

Slomškova šola