Te dni, ko v Sloveniji doživljamo končno pravo zimo, je v Argentini prav prijetno vroče in najmlajši se veselijo, saj uživajo v zasluženih poletnih počitnicah. V zadnjem mesecu preteklega leta so se tako za nekaj časa poslovili od šolskih klopi. Vabljeni, da preberete, kaj so za Svobodno Slovenijo zapisali v vsaki posamezni šoli.
Tečaj “Slovenščina za vse” na Pristavi
Letos smo na Pristavi šteli osmo leta tečaja Slovenščina za vse in vedno z isto odgovornostjo.
Prvič smo se zbrali virtualno, in to vsi skupaj, 26. marca. Učili smo tako: Anka Savelli Gaser višjo raven, virtualno (4 študentke), Andreja Šeme Mele srednjo raven, virtualno in enkrat na mesec v živo (6 študentov) ter Monika Češarek Kenda začetnike (9 študentov) in najstnike (4 študente) v živo na Pristavi.
V soboto, 9. aprila, smo začeli pouk slovenščine, vsaka profesorica s svojo skupino. Poučevale smo z učbeniki Slovenska beseda v živo 1a in 1b, poleg drugih pripomočkov in vaj. Višje skupine zelo rade prevajajo, ker imajo že veliko besedišča. Nižje skupine pa rade delajo dialoge in dramatizacije. Vsi uporabljamo različne igre, med katerimi so Kahoot, video posnetki in Wordwall (vse to je ostalo od virtualnih srečanj).
Dvakrat smo se pridružili osnovni šoli dr. Franceta Prešerna. Prvič smo prisostvovali slavju slovenskega dneva državnosti v soboto, 25. junija, drugič pa dnevu odprtih vrat v soboto, 10. septembra, ko so vadili znanje slovenščine z igrami, povezanimi s hrano in pijačo (kupovali so, pekli, degustirali, gledali lutke in ugotavljali, katere jedi so zdrave).
V soboto, 24. septembra, smo slavili dan študentov. Na Pristavi smo imeli kuharski tečaj, tombolo in skupno pristno slovensko kosilo. Vadili smo tudi besedišče s kuhinjskimi predmeti. To je bila tudi lepa priložnost za pogovor.
Meseca septembra se je Anka za vedno vrnila v Slovenijo in šla k sinu Marku. A to ni bila ovira za nadaljevanje učenja slovenščine, saj je vse do konca skrbno poučevala preko Zooma.
Že dva tedna pred Slovenskim dnevom in obletnico Pristave, 22. oktobra, smo sodelovali s pletenjem venca. Za nekatere je bil to prvi stik s slovenskimi navadami in organizacijo tako pomembnega praznika.
Končno smo v soboto, 26. novembra, za zaključek šli na izlet v muzej Marjana Gruma v La Boco. Opisal nam je svoje življenje in pokazal svoja dela. Rodil se je v Sloveniji, preživel del otroštva in šolanja v taborišču v Avstriji ter končno prišel z družino leta 1949 v Argentino. Nekaj let je živel v bližini Pristave, potem pa je postal umetnik in se leta 1977 preselil v La Boco, blizu znanega Caminito. Prav tam smo imeli tudi skupno kosilo in tako smo se še bolje spoznali.
Na koncu so dobili potrdila tisti študenti, ki so se redno udejstvovali na tečaju slovenščine. Zapeli smo pesem Mi se imamo radi in veseli odšli domov. Tako smo začeli z zasluženimi počitnicami.
MČK
Balantičeva šola
Ko zadišijo lipe in jasmini se zavemo, da se leto končuje. Počitnice so že skoraj tu! Začetek brezskrbnosti, raziskovanj, novih spoznavanj…
Družina Balantičeve šole in Tečaja ABC je imela sklepno prireditev v soboto, 3. decembra. Po odigrani tekmi v Svetovnem prvenstvu v nogometu, so veseli obrazi napolnili dvorano Našega doma. Voditeljica šole, ga. Irena Urbančič Poglajen je toplo pozdravila navzoče in izrazila željo, da bi se med počitnicami globlje povezali v skupni družinski molitvi, da bi se zavzemali za branje in pogovor v slovenščini, da bi radi veselo prepevali… Saj šola nudi pomoč in spodbudo družinam, ne more pa nadomestiti izkušenj, ki mora otrok doživeti in občutiti le doma.
Naša šola upada v številu otrok, posebno zaradi odselitve družin v druge države. Napaja se pa s prihodom številnih učencev, ki zaradi različnih razlogov hrepenijo po učenju slovenskega jezika. Številna in vesela skupina tečajnikov iz ABCja je na odru uprizorila, kako poteka dan pouka v posebni učilnici, kjer so bili prisotni vsi liki iz televizijskega programa Chavo del Ocho. Na zabaven in smešen način so nam pokazali, kaj vse so se že naučili v spremstvu in vodenju učiteljic Marte Urbančič Oblak, Alenke Zupanc Urbančič ter Leile Erjavec. Ko so za zaključek zapeli, pod vodstvom ge. Kristine Skvarča Šenk, pesem “Slovenija” smo vsi čutili kako ustvarjajo in poglabljajo vezi z našo Domovino. Čestitamo lepi skupini, ki se oblikuje v spoštovanju in prijateljstvu z namenom, da spoznajo in odkrijejo naš lepi jezik in naše običaje. Vztrajajte na tej poti!
Leto 2022 je bilo polno izzivov in lepih doživetij. Obisk kmetije v mesecu maju je še danes nepozaben. Skupina otrok, ki preživlja svoje dni v velemestu, obdani z betonom in hrupom, se je tesno povezala z naravo. A po lepo doživetem dnevu, se je tudi vedno prijetno vrniti domov. V okviru te tematike so se odvijali nastopi naših osnovnošolcev:
Dve kmečki deklici, Valentina in Tati, sta šli na obisk v mesto. Najprej sta opazile hupo in druge zanimivosti avtomobilov. To so prisrčno zapeli in predstavili naši najmlajši z učiteljicama Marto Petelin in Lucijano Vombergar.
Z občudovanjem sta odkrili hišo mestnih miši, kjer prebivata Milijonka in Miškolino. Tam so trgovine, avtobusi in elegantne gospe, gospodje… ter bogato založena shramba!!!
Otroci 5. in 6. razreda so s prizorčkom predstavili malega Matjažka, ki ga je mama presenetila s telefonskim klicem. V mestu so starši vedno zelo zaposleni…
Vrabci prvega in drugega razreda so pred strašilom recitirali in nato ljubko zapeli “Stari Polde ima kmetijo” v spremstvu gdč. Marije Zupanc Urbančič.
Učenci ge. Silvije Tekavec, iz tretjega in četrtega razreda so z recitacijo vprašali male miške kje stanujejo. Špageta in Drobižek sta povedale, da živijo pod plavim nebom, v bližini gozdov in potočkov. Čeprav je življenje poljskih miš skromno, one znajo biti zelo gostoljubne. Prav danes pričakujejo obisk bratrancev iz mesta. Zato morajo poskrbeti za svež kruh. Urno je prišla na oder skupina najmlajših iz tečaja ABC z gdč. Pavlo Urbančič. Pokazali so nam, kako orjejo, režejo, sejejo in žanjejo, da so potem starejši otroci spekli kruh.
Končno je prišlo do pričakovanega srečanja. Mali miški iz mesta sta prišle na deželo. Bili sta zelo presenečeni nad takšno preprostostjo minimalne hrane. Še internetnega omrežja nista dobile! Meščani po navadi ne sprejmejo tako prekarnega načina življenja. Zato sta se miški odločili in Špageto povabile v mesto, da bo lahko izkusila boljše življenje, brez pomanjkanja in potreb. Špageta je z veseljem sprejela in vsi trije so se hitro odpravili.
Ko je Špageta prispela v mesto sta jo očarala mestna eleganca in obilje. Še nikoli ni videla toliko hrane skupaj! Vendar je opazila, da v mestu obstajajo ljudje, ki lovijo miši in celo nastavljajo pasti, da jih ujamejo! Tedaj je Špageta v strahu pred smrtno nevarnostjo pobegnila. Srečno se je vrnila v svojo skromno hišo na podeželju in spoznala vrednost varnega in svobodnega življenja.
Medtem, ko se je to dogajalo, sta se Valentina in Tati, ki sta bili na sprehodu po hrupnem in razsvetljenem mestu, vrnili domov. Takoj sta pogled uprli v majhno in pridno čebelico. Učenci gospodične Danice Malovrh so lepo interpretirali poezijo “Ciciban in čebela”.
Za konec so vsi skupaj zapeli “Ko si srečen…”. Gledalci so se z močnim aplavzom zahvalili za poučen nastop, ki nas vabi k razmisleku o najpomembnejših vrednotah.
Iskreno se zahvalimo vsem učiteljicam, ki so oblikovale in imele na skrbi ta zaključni nastop. Posebno priznanje gre za učiteljico sedmega in osmega razreda, gdč. Ivano Tekavec, ki se prireditve žal ni mogla udeležiti.
V tej praznični noči smo izvedeli tudi za nekaj strašnega, kar se je zgodilo v naši ljubi šoli: knjižničarka, ga. Alenka Belič Fantini je prijavila, da je zmanjkalo nekaj knjig. Prišlo je do sojenja in po analizi dokazov je bila razkrita resnica: nekdo, ki se letos poslavlja, jih je hotel odnesti za spomin… S tem prizorom so se letos hvaležno poslovili naši osmošolci: Marijanca Čop, Sara Modic in Martin Altini. Razredna učiteljica jim je poslala spodbudne besede, v katerih je izrazila, da “svet vas močno potrebuje take kot ste: dobrega srca, poznavalci Jezusovega nauka, pričevalci dobrote. Ostanite med seboj povezani, bodite si dobri prijatelji in obdržite in gojite vrednote krščanske ljubezni in slovenskih korenin. Želimo vam veliko sreče, veliko lepega. Kadarkoli boste kaj potrebovali, vedite, da tukaj smo vam na razpolago.”
Poslovili smo se tudi od drage družine Grilj, ki odhaja v domovino svojih korenin. Želimo, naj jih spremlja Božje varstvo na vseh poteh!
Vonj okusne hrane je vsem vzbudil apetit. V prijateljskem pomenku smo se okrepčali. Otroci so prejeli spričevalo in nestrpno čakali prihod sv. Miklavža.
Sladka melodija nam je naznanila, da se bliža Svetnikov prihod. Po ogledu nežnega plesa angelov so nas presenetili kriki hudih hudičev. Sv. Miklavž nas je s prisotnostjo pomiril in razveselil s tako pričakovanim in zasluženim darilom.
Vedno, ko pridemo do konca neke poti, se ozremo nazaj in ugotovimo, da je veliko stvari, za katere moramo biti hvaležni. Najprej Bogu in Mariji Pomagaj, ki nam ohranjata predrago šolo, katere temelje je postavila naša nepozabna gdč. Angelca Klanšek. Tudi Našemu domu, ki nam nudi čudovite prostore za učenje in prijateljstvo! Skupini “Luč in zvok”, odboru staršev in pomočnikom. Posebna zahvala gre starim staršem, nenadomestljiv steber mladim rodovom, in mamicam in očkom, ki se trudijo in vztrajajo, da posredujejo vero in ljubezen do slovenskega jezika in kulture. Zahvaljujemo se tudi vsem učiteljicam in voditeljici Balantičeve šole za nesebično delo skozi celo leto.
Pred nami je počitniški oddih. Naj užitek pogovora z družino in prijatelji, branje in igranje v naravi nadomestijo telefonček, računalnik in televizijo. Veselo uživajmo!
Lučka Bergant U.
Jegličeva šola
Ko se topli dnevi že pojavljajo in otroci mislijo na počitnice, se v šoli že občuti vonj po slovesu šolskega leta in z njim slovo učencev ter njihovih družin, ki so se skozi dolga leta udeležili našega šolskega življenja. Zato se, kakor v vsakem življenju , objemata med seboj veselje in žalost in to bo ostalo vpisano v naših srcih kakor zaklad prijateljstva in učenja za bodoče dni.
Zato smo letos kot zaključek pripravili prizor “Detektivski klub in zaklad”, prirejen tekst po knjigi Lov za zakladom, ki so ga otroci brali med letom, ki smo ga malo prilagodili naši realnosti. Otroci so z zanimanjem brali knjigo in tako tudi z veseljem oživeli različne osebe, ki v njej nastopajo, ter resnično iskali v šoli zaklad.
Ta zaklad so odkrili v knjižnici: “časovno kapsulo”, ki je preko časa povezala otroška srca, a istočasno odkrili zaklad prijateljstva ter slovenskega jezika.
Zelo lepo se je vseh 19 otrok pripravilo na nastop z besedilom, pesmijo, ki jo je vodila gospodična Tina Mehle Ahlin in tudi s plesom pod vodstvom gospodične Lucijane Trpin.
Celo pravega robotka so odkrili in skupaj zaplesali z gumbiami, ki jih je nosil.
Med letom so se učenci oživeli v branju knjig in še naprej jih spodbujamo z lepo priložnostjo, ki jim jo je dala ljuba knjižničarka Klavdija, ki nam je odprla vrata, da so otroci lahko pobrskali po policah in si celo izposodili knjige. Upajmo, da bo z branjem res obogatil jezikovni zaklad in odprl domišljijo malih v novi svet, ki nima časa ne kraja.
Za vso pripravo zaključka je poskrbelo učiteljstvo šole. Letos so poučevali: v vrtcu: Veronika Selan in Andrej Kavčič, v 1.in 2. razredu gdč. Pauli Grbec, v 3. in 4. razredu ga. Nevi Belič in v 5. in 7. razredu ga. Ana Urbančič.
Veliko dela in truda je bilo med letom, a veselje otrok in družin vse poplača, vse je lažje prehoditi, ko je ljubezen veriga, ki združuje. Bog naj poplača vsakemu izmed njih!
Spomnili smo se tudi vseh, ki so letos odšli, posebno starih staršev, ki toliko naredijo za vnuke in še naprej podajajo slovensko kulturo v novi rod. Vemo, da nas iz nebes še naprej spremljajo.
V prizoru so otroci neke šole dobili izziv iskanja časovne kapsule v šoli, in tako naleteli do pravega detektorja kovin in stoletnega zemljevida šole, našli kapsulo prav v knjižnici in tam odkrili, kako so si nekoč učenci predstavljali bodočnost. Kako si pa mi predstavljamo prihodnja leta? Kaj bi želeli ohraniti v kapsuli? Vsak lahko po svoje razmišlja a vsi si želimo, in na tem delamo, da med nami raste ljubezen, prijateljstvo ter slovenska kultura in jezik.
Po predstavi so otroci prejeli spričevala in delovne zvezke, in se lepo poslovili od 4 sedmošolcev ter 3 družin, ki bodo dali nov korak v življenju: družina Žužek, Etcheverry Pennisi in Poglajen. Naj jih Bog spremlja in naj še naprej z ljubeznijo čuvajo v njihovih srcih ljubezen do slovenstva. Gospodična Ani jim je podelila lepe misli in s ploskanjem so zaključili osnovno šolo.
Gospodična Nevenka je pa okrasila to slovo z božično mislijo, naj ne pozabimo, da nam Božič odkriva ogromno božjo Ljubezen, ki se nas dotika in nas razsvetljuje.
Veselje se je nadaljevalo s pozdravom za počitnice in s skupno zakusko. Res lepo vzdušje in veselje je napisalo piko na tem pisanju šolskega leta, ki je imelo ogromno lepih doživetij in tudi težkih trenutkov, ki so se z Božjo pomočjo in z ljubeznijo doživeli in tako ostali zapečateni v spominu kot majhni zaklad ki obogati življenje.
Vesele počitnice in veliko uspeha vsakemu pri iskanju pravega zaklada v življenju!
Paula Grbec v imenu Jegličeve šole
Prešernova šola
Kako lepo je, ko ob koncu šolskega leta začutimo v srcu hvaležnost in zadovoljstvo za vse prejete darove: za uspehe, ki nas razveselijo ali napake, pri katerih se učimo…
Otroci Prešernove šole so nas na zaključni prireditvi veliko naučili! In tudi oni sami odkrili preproste besede s čudežno in čudodelno močjo!
Hvala! Oprosti! Dober dan! Nasvidenje! Prosim
Ste že kdaj pomislili, kakšno moč imajo te besede?
Mislim, da jih vsi dobro poznamo, a jih včasih ne uporabljamo…
Verjemite mi, da odpirajo nov svet! Takega, ki si ga prav vsi zares želimo! In od vsakega od nas je odvisno, da ga začnemo spreminjati. Moč je v naših rokah, pa čeprav čutimo, da je le kapljica sredi morja. Vedite, da je ta kapljica zelo pomembna in potrebna! Začnimo v družini, med prijatelji, v našem okolju…
Tako so nam šolski otroci predstavili na odru igrico, pri kateri je deklica dobila v roke knjigo in v njej odkrila moč teh besed. A ni ostala le pri lepih mislih; posredovala jih je drugim ter jih z dejanji in zgledom navdušila, naj tudi oni tako ravnajo. Ljubezen je bila dejavna in je spreminjala okolico in razpoloženje ljudi. Vsak je začutil toplino v srcu, veselje in mir.
Saj tudi pregovor pravi: Lepa beseda lepo mesto najde!
Čudovita zamisel učiteljic in lepo odigrane vloge, z nasmehom, s petjem in plesom so nas vse zabavali obenem pa poučili. Res lepo in spodbudno sporočilo, primerno za adventni čas, ki nas pripravlja in uvaja v Božič.
Na koncu, so tudi melodije božičnih pesmi iz otroških glasov odmevale v dvorani in nas popeljale v radostno vzdušje, k hlevčku novorojenega Deteta, polnem ljubezni in upanja.
Sledila je poslovitev osmošolke. Tudi sama je spregovorila in se zahvalila vsem učiteljicam, ki so jo skozi osnovno šolo spremljale in učile. Prav za vsako je imela lepo besedo in oseben spomin. Mnogo uspehov ti želimo, draga Martina! Pogrešali te bomo!
Po končani prireditvi pa je nas obiskal Sveti Miklavž in obdaril otroke in učiteljice.
Lepo je bilo! Hvala vsem za vse!
R.G.
Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka
Zdi se, da smo ga komaj začeli pa smo, ne da bi se zavedali, tudi že zaključili 62. šolsko leto na slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka. Čas res hitro teče, v letu 2022 bi pa zgledalo, da še hitreje.
Marca meseca smo začeli normalno šolsko leto v upanju, da ga bomo uspeli tudi lepo zaključiti. Ker je pandemija pustila vsepovsod kakšne posledice, naj bi bil prvi cilj za leto 2022 ponovno ustvariti šolsko vzdušje, osredotočiti se na prvoten smisel naših šol, obuditi ali ohraniti ljubezen do naših slovenskih korenin in razmišljati o novih potrebah današnjega časa.
Profesorji smo dijakom in njihovim staršem predlagali delo v ekipi, ki ima, trdno povezana med seboj, jasne cilje: želimo in hočemo biti dobri ljudje in ponosni Slovenci.
Ko smo meseca novembra ob zaključku pogledali nazaj in pregledali potek pouka in delovanja skozi šolsko leto, smo občutili veselje ob dobro opravljenem delu. Profesorski zbor, dijaki in starši smo lahko zadovoljni, da smo namene šolskega leta 2022 uspešno dosegli. Naj nam bo to nagrada in spodbuda za naprej, ko zopet iščemo in si postavljamo nove cilje v prid našim najstnikom.
Seveda pa se nazaj oziramo tudi z iskreno hvaležnostjo. Velika zahvala vsem profesorjem, dijakom in staršem za dragoceni darovani čas sobotnih popoldnevov. Skozi dvajset sobot smo se učili v slovenskem jeziku, poglobili od kod prihajamo, kaj nam je podedovano, kaj se dogaja po svetu, kateri je Božji načrt in kako gledati v bodočnost.
Ob pregledu letošnjega šolskega leta ugotavljamo, da nam je uspelo narediti kar nekaj zanimivih dejavnosti.
- 7. maja smo imeli dan duhovnosti. Vojna je presenetila svet in vsakega izmed nas. Čas in sedanjost sta nam bila dana kot prilika, da smo razmišljali kaj je nasilje, svoboda, ljubezen in ponos do lastne domovine, katere podobnosti in različnosti opazimo med slovensko zgodovino in dogajanjem v Ukrajini. S pomočjo mladih animatorjev smo obudili spomine naših starih staršev in spoznali, da je mir skupna odgovornost in da smo vsi poklicani biti povsod orodje miru.
- V istem duhu smo 17. maja obeležili Nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, datum, ki je globoko povezan z našo begunsko zgodovino.
- 17. septembra je skupina mladih z nami delila bogato doživeto misijonsko izkušnjo v provinci Misiones, na severu Argentine, skupaj z mladimi misijonarji iz Slovenije.
- V soboto, 25. junija, so petošolci, RAST 51, pripravili poslovilni večer v sklopu dneva državnosti. Pokazali so program, ki so potem predstavili v Sloveniji pod geslom »Dve domovini eno samo srce«.
- 15. oktobra smo izvedli zanimivo bralno delavnico s pomočjo g. Polone Konjedic, ki dela za založbo Malinc in je bila na obisku iz Slovenije.
- Kot priprava na prejem zakramenta svete birme smo meseca avgusta z dijaki 2. in 3. letnika obiskali Cottolengo Don Orione. V soboto, 5. novembra, pa imeli srečanje za starše, botre in birmance. Z lepo besedo in osebno izkušnjo sta nas obogatila slovenska jezuita, patra Miran Žvanut in Marjan Kokalj. V duhu priprave smo z vsemi dijaki navdušeno vadili pesmi, se z njimi spominjali na osebno birmo in čutili da smo del žive Cerkve.
- 11. novembra smo imeli zaključno prireditev. Zahvalno sveto mašo sta darovala patra Miran in Marjan, petje so vodili letošnji abiturienti. Dijaki so prejeli spričevala. Nagradili smo najboljše dijake vseh letnikov in tudi tiste, ki skozi niso manjkali k učnim uram. Petošolcem smo podelili diplome, oni pa so se s hvaležnostjo poslovili.
- V nedeljo, 27. novembra, je ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik podelil zakrament sv. birme 19 dijakom 2. in 3. letnika. To se je zgodilo prvič na Tečaju potem, ko je Dušnopastirstvo odločilo, da zakrament prejmejo najstniki. Po dveh letih priprave in s pomočjo Svetega Duha smo doživeli krasno izkušnjo!
Želimo poudariti srečanje škofa dr. Antona Jamnika z birmanci, njihovimi starši in botri, v petek, 25. novembra. Gospod škof se je navdušeno pogovarjal z birmanci in ti so mu sproščeno odgovarjali in mu zaupali svoje načrte in želje. Čeprav so malo s strahom pričakovali spraševanje, s katerim bi birmovalec potrdil njihovo versko znanje, so v prijetnem pogovoru zelo samozavestno odgovarjali. Srečanje je bilo sproščeno, istočasno pa globoko in bogato.
Starši, botri in vsi prisotni smo tudi obnovili naše osebno prepričanje, da smo del Cerkve, da ima vsak svoje poslanstvo in da se moramo prepustiti in zaupati Svetemu Duhu, ki nas povezuje, nam pomaga in nas nikoli ne zapusti.
Za nami je čudovito in posebno leto, med katerim smo prejeli obilo božjega blagoslova. Naj nas te milosti spremljajo v prihodnjem letu, da bomo še naprej delali za Božjo slavo in iskali vse dobro za naše mlade, da si pridobijo svobodno in jasno zavest v tem nemirnem sodobnem svetu.
Tatjana Modic in Julka Furlan
Baragova šola
V nedeljo, 4. decembra, smo se v domu zbrali učenci in učitelji Baragove šole in se vsi skupaj odpravili proti cerkvi Marije Kraljice. Tam nas je pri vratih že čakal g. Toni Burja, ko nas je pa gdč. Monika zagleda je začela igrat na kitaro. Pri sv. maši smo se zahvalili za šolsko leto, g. Toni nam je pa lepo govoril o spreobrnjenju in o tem, kako živeti za mir in pravičnost, da bomo res dosegli Božje kraljestvo. Kako odpuščati in živeti po Jezusovi poti.
Po maši smo se spet podali do doma in v dvorani malo počakali, da so se otroci lahko preoblekli v črke.
Naprej smo sprejeli zastavi in nato poslovili osmošolca: Agustina Gómez Grbec. Agustin nam je recitiral Albrehtovo: »Slovo od šole«. Poezija, ki nam govori o slovesu od šolskih klopi in o vsem, kar se učenci naučijo in za vse življenje ohranijo v duši.
Poslovila sem se kakor vsako leto od vsakega, ki odhaja iz slovenske šole. A besede so za vsakega vedno posebne. Agustina bomo pogrešali zaradi dobrosrčnosti in seveda zaradi izrednega nogometnega talenta. Vedno je bil pripravljen pomagati učiteljem in mlajšim sošolcem. Za otroke odhaja iz šole pravi Lanuški Messi. Želela sem mu uspeh v vsem bodočem študiju in življenju in naj ga Jezus spremlja skozi vso pot.
Vsem drugim učencem sem pa namenila spodbudne besede: naj se učijo tako pridno še naprej in želela doooooolge počitnice z željo, da ne bo preveč drajsanja po telefončku kakor je naročil škof Jamnik, ki nas je pred kratkim obiskal.
Zahvalila sem se odboru staršev in seveda učiteljski ekipi – če ne bi držali skupaj ne bi dosegli skupnih ciljev.
Takrat so že otroci in črke bili postavljeni za odrom, zastor se je odprl in črka »E« je glasno kričala. Pristopili so še drugi samoglasniki in vsak se je po svoje oglašal: z veseljem, z utrujenostjo, z žalostjo, itd. V to posebno hišo so prišli na obisk trije otroci in želeli sestaviti besede, a so kmalu spoznali, da je to nemogoče, ker se vsaka črka po svoje oglaša in to nima nobenega pomena. Zato so po telefonu poklicali črko »M«, in tako je tudi ona stopila na oder. A edino, kar so lahko naredili je bilo sklanjati besedo »mama«… Poleg tega je pa nastala tudi huda težava s črko »U«. Črka »U« samo joka, ker ugotovi, da je nepomembna. Črka »M« jo hitro potolaži in skupaj sestavita besedo »UM«. Tako tudi “U” spozna, da je tudi ona uporabna. Po drugem telefonskem klicu pa se pridružijo tudi drugi soglasniki. Vrstijo se en za drugim in samoglasnike potegnejo s seboj, da postanejo neka posebna želja: »Počitnice so tu juhuju«. »U« pa je posebno vesela, ker so jo velikokrat potrebovali.
Otroci 5. in 6. razreda so nam pa pripravili prizor, ki nas opozarja na važnost osebnega razpoloženja do drugih. Zavedamo se, da je dobra volja, nasmeh ali jeza tudi osebna odločitev. Za konec so vsi skupaj zapeli Kekčevo »Dobra volja je najbolja«.
S petjem je bilo predstave konec, ko so vsi skupaj zapeli kako se pripravijo na izlet domovine med počitnicami in »Naj pojejo otroci«.
Posebno praznovanje je tudi bilo Simonov rojstni dan. Zapela je vsa dvorana in mu voščila najlepše želje!
Nato smo se malo posladkali s pecivom in s sokom in se poslovili do naslednjega petka – namen je bil, da se dobimo po nogometu. Mamice so pripravile hrenovke in skupaj smo navijali za Argentino, ki je tisti dan premagala Nizozemsko v svetovnem prvenstvu.
LvS
Rožmanova šola
Prišel je dan, sobota 3. decembra, ko smo v Rožmanovi šoli imeli zaključek leta. Tako je končalo šolsko leto 2022, polno dejavnosti in dogodkov, med njimi 70 let slovenske šole s pripravo igre „Do tiste stezice”, meseca septembra.
Popoldne smo se zbrali z družinami otrok v Domu pred kapelo Marije Pomagaj, da smo se zahvalili s sveto mašo, ki jo je daroval msgr. Jure Rode. Otroci in starši so veselo spremljali s petjem in z branjem.
Takoj za tem pa smo bili vsi povabljeni na dvorišče za otvoritev novih šolskih prostorov. Razvezali smo slovenski trak pred vhodom in, po posebnem blagoslovu, odkrili nove učilnice in knjižnico, za kar je tako lepo poskrbelo mnogo sodelavcev. Vsi so dobili priznanje in ploskanje vseh navzočih. Tudi takrat je msgr. Rode blagoslovil ročno izdelane jaslice, ki so jih z ljubeznijo naredile učiteljice šole in so namenjene družinam kot darilo za konec leta, da bi jih spremljale pri vsakdanjem življenju.
Še veliko presenečenj nas je čakalo tisti dan. Zaslišali sta se slovenska in argentinska himna in učenke 7. in 8. razreda so si predale zastavi. V svojem govoru je voditeljica šole Nina Pristovnik Diaz pozdravila navzoče in se zahvalila vsem, ki so neutrudno in nesebično delali za tako uspešno leto, posebno učiteljicam in staršem, ki so imeli letos veliko dela. Za tem pa se je začel nastop, pri katerem so vsi učenci in učenke korajžno sodelovali pri muzikalni prizor z naslovom „Naše jaslice”. Na oder je najprej stopil zborček deklic, oblečenih kot angelčki, ki so spremljale prihod svete družine s pesmijo „Poslušajte vsi ljudje”. Zapele so tudi „Hej pastirci!” in tako na oder privabile radovedne pastirce. Med drugimi božičnimi pesmimi se je zaslišala znana „Tam stoji pa hlevček” in prav takrat, so majhni sveti trije kralji prinesli darila za rojenega Jezusa. Za zadnjo pesem smo se pridružile še vse učiteljice in skupaj smo zapeli: „Sveta noč”.
Po končanem prizoru je bilo slovo osmošolke Tatjane Mokorel. Voditeljica Nina Pristovnik Diaz, učiteljica 8. razreda Magda Zupanc Petkovšek in predsednik Doma Marko Škulj so ji namenili nekaj lepih besed za poslovitev. Tudi Tatjana je pripovedovala in se spominjala tistih let, ko je hodila v šolo in s tem rekla nasvidenje.
Bližal se je prihod svetega Miklavža, ko se je, po kratkem razvedrilu, zaslišalo zvonjenje. Angelčki so prišli in zaplesali nebeški ples, in čeprav so se pojavili tudi hudi parklji, je sveti Miklavž prijazno obdaril pridne otroke in podal svoj blagoslov. Tudi učiteljice šole smo dobile darilo kot priznanje za delo skozi leto: Andrejka Kociman, vrtec; Juli Kastelic Štumberger, 1. in 2. razred ter verouk; Nadja Petkovšek, 3. in 4. razred; Nina Pristovnik Diaz, 6. razred; Magda Zupanc Petkovšek, 7. in 8. razred; Olga Dolenc Kociman, verouk ter Ariana Žigart, petje.
Vsi prisotni, otroci, družine in drugi prijatelji, smo z veseljem na obrazu pokazali hvaležnost za uspešen zaključek in za tako lepo šolsko leto. Sedaj pa nas vse čaka zasluženi počitek!
Nadja Petkovšek
Slomškova šola
V soboto, 3.decembra, smo imeli zaključek osnovne šole Antona Martina Slomška.
Po težkem pričakovanju svetovne nogometne tekme Argentina-Avstralija, smo se z veseljem zaradi zmage udeležili programa.
Začeli smo prireditev stoje in z aplavzom, ker smo sprejeli zastavo, ki jo je prinesel najboljši učenec osmega razreda, Tomaž Pregelj, in sta spremljala Nadja Kočar in Jani Petkovšek. Zapeli smo slovensko himno.
Napovedovala je Gabrijela Oblak.
Najprej so nas otroci Slomškove šole s pesmijo popeljali v Betlehem!
Angel je oznanil Mariji, da bo rodila sina, Božjega Sina. Nato so uprizorili jaslice, Marijo, Jožefa, novorojenčka, pastirce in angele. Tudi sv. Trije kralji so romali svojo pot. Zapeli so pesem »Poslušajte vsi ljudje«.
Pastirci so zaspali, a eden jih je zbudil in jih priganjal naj vstanejo in prižgejo lučke, da gredo pogledat, kaj se godi. Zapeli so pesem »Kaj se vam zdi«.
»Z nebesnega kroga se zvezdic preproga razgrinja od vzhoda v zahod«, to je spregovoril drugi pastirček in angeli so zbudili pastirčke in pripeljali še zvezdice. Otroci vrtca in 1. razreda so kot zvezdice zaplesali ob zvoku pesmi in peli »Glej zvezdice božje«.
»Rojen je Zveličar, Gospod« – , na klic pastirčka so pa zapeli še »Tam stoji pa hlevček« in s povijanjem deteta Jezuščka, so sv. Trije kralji pokleknili pred jaslice in novorojenčku prinesli darila, sladkega kadila, mire in čistega zlata.
Še angelci so počastili in proslavili prihod nebeškega kralja!
Tako so vsi skupaj zapeli pesem »Sveta noč«.
Medtem, ko so se otroci preoblekli, nam je voditeljica šola Marjana Grabnar podala poročilo za leto 2022 in svoje misli. Zahvalila se je letošnjem učiteljem, to so:
- katehet: č.g. Franci Cukjati in Irena Zarnik za pripravo sv. Obhajila in sv. spovedi,
- otroški vrtec: Nadja Jakoš in Viki Kastelic
- prvi razred: Zofija Bokalič in Marjana Grabnar
- tretji razred: Monika Vitrih
- četrti razred: Angelika Smole
- peti razred: Natalija Podržaj
- šesti, sedmi in osmi razred: Gabrijela Oblak in Jani Kocmur
- pomožna učiteljica: Lucijana Petkovšek
- knjižničarki: Cyntia Pregelj in Lučka Pregelj
- telovadba: Pavlinka Vombergar, Jani Kocmur in Janez Petkovšek
- petje: Pavlinka Vombergar
- voditeljica: Marjana Grabnar
Otroci so se vrnili na oder, voditeljica je pozdravila še osmošolce in jim zaželela vse dobro!
Nadaljeval je rap v izvedbi 6.in 7.razreda, ki je zapel Prešernovo Kam?
Osmi razred je pa v obliki znane televizijske MESASA predstavil kar po slovensko MIZASO!, Vodila jo je Lučka Pregelj, osmošolci Benja, Jani, Luka, Matej, Nadja, Simon in Tomaž so pa odgovarjali na vprašanja. Kako so se imeli v vseh teh 10 letih v osnovni šoli, omenili so vse učitelje, se jim zahvalili. Govorili o Glewu, kaj delajo na letovišču, in se primerjali s Scaloneto, ker so tam tudi zmagali, skupaj z Lanusom, 9-0! Tudi so povedali o Tandilu, kamor so letos skupaj potovali. Recitirali so kitice pesmi Vrba, Dete malo in Kam, ki so se jih letos učili in povedali, da z veseljem pričakujejo prihod sv. Miklavža! Seveda so omenili SSTRMB, kamor bodo drugo leto vstopili!
Z aplavzom smo zaključili to MIZASO!
Sledil je pozdrav razredničarja Janija Kocmurja in dušnega pastirja Francija Cukjatija.
Učenci so prejeli spričevala, dar, slike in medalje v spomin na Slomškovo šolo.
Osmošolci so tudi z darili in zahvalo pozdravili vse učitelje, ki so jih poučevali v teku teh desetih letih.
Edina učenka, ki je imela odlično prisotnost skozi leto 2022, Nadja Kočar, je dobila nagrado!
V imenu odbora staršev je pozdravila ga. Veronika Godec, se zahvalila učiteljem, staršem za vso pomoč in pozdravila tiste, ki letos zapuščajo osnovno šolo.
Nato je bila predaja zastave. Prejela jo je najboljša letošnja učenka 7. razreda, Tanja Cestnik. Spremljala sta Načo Paulise in Juli Tomazin. Poslovili smo se od zastave in osmošolcev s pesmijo “Zahaja sonce” in za konec zapeli še “Počitnice so tu”.
Otroci so šrekečo vabilo za 17. decembra: imeli bodo Božičnico za otroke. Pogovarjali se bodo o Jezusovem rojstvu, delali božične okraske, pekli piškote, peli, se igrali in tudi prenočili v Domu na pižamadi.
Po končanem zaključku smo imeli kratek odmor, da bi v spodnjih prostorih se malo okrepčali ali večerjali in kmalu zatem je nas obiskal Sv. Miklavž. Najprej so angelčki plesali, pod vodstvom Solci Roa.
Za njimi so pa prišli angeli s sv. Miklavžem. Pozdravil je otroke in družine in kmalu začel klicati otroke ter, jih obdaroval. Vsakega je nekaj vprašal in mu dal darilo. Kar kmalu pa so tudi prišli parklji. Otroci so se jih malo bali, ampak angeli in sv. Miklavž niso dovolili, da bi tako pridne otroke peljali v pekel.
Otroci so z veselim obrazom odšli domov!
Slomškova šola
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.
