Osrednja tema letošnje konference je »Čezmejno sodelovanje – kako aktualne izzive spremeniti v priložnosti«. Udeleženci so si bili edini, da čezmejno sodelovanje spodbuja gospodarsko rast, ustvarja nova delovna mesta in povečuje konkurenčnost. S trdnejšim čezmejnim gospodarskim sodelovanjem lahko hitreje prebijemo skozi politično, gospodarsko in finančno nestabilne čase. Pomemben vidik čezmejnega sodelovanja so tako tudi Slovenci v zamejstvu. Slovenija namreč realizira kar 30 odstotkov svoje trgovinske menjave s sosednjimi državami. Mnoge aktivnosti pa spodbudijo prav zamejske gospodarske organizacije.
V uvodnem delu je udeležence pozdravil gostitelj dr. Franci Petek, direktor Zavoda za šport Republike Slovenije Planica. Temu je sledil pogovor o iskanju sinergij za skupni gospodarski razvoj, v katerem so sodelovali minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han in minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon ter predstavniki zamejskih gospodarskih organizacij.
Minister Matjaž Han je ob tem izpostavil, da je bilo minulo leto tako rekoč uvodno, saj je bilo treba pripraviti določena izhodišča za delo. »Obiskal sem in se seznanil z delom zamejskih skupnosti v Porabju in na avstrijskem Koroškem, obiske pri zamejcih v Italiji in na Hrvaškem pa načrtujem v letu 2024. Pripravili smo programske osnove za uspešno delovanje zamejske gospodarske koordinacije in tudi za možnosti sofinanciranja delovanja zamejskih gospodarskih organizacij.« Minister je tudi povedal, da je bil v okviru javnega razpisa Javne agencije za raziskovalno dejavnost izbran projekt Analiza stanja in priprava predlogov za razvoj gospodarskega prostora v zamejstvu v povezavi s slovenskim gospodarstvom. »Projekt bomo izvedli skupaj z našimi ekonomsko-poslovnimi fakultetami iz Maribora, Ljubljane in Kopra – izsledki projekta pa bodo služili za pripravo strateškega dokumenta razvoja zamejske gospodarske koordinacije za obdobje 2025–2028,« je še napovedal minister.
Minister Matej Arčon je izpostavil pomen gospodarskega razvoja območij, kjer živijo manjšine, predvsem zaradi ohranjanja jezika, kulture in na splošno moči skupnosti. »Vsi vemo, da si mladi danes želijo dobrih delovnih mest, priložnosti za ustvarjanje in napredovanje – če v svojih okoljih tega ne dobijo, se selijo drugam,« je opozoril minister Arčon. Povedal je, da je prav sodelovanje med uradom in gospodarskim ministrstvom izjemno pomembno, prav tako pa tudi vloga gospodarskih združenj v zamejstvu. »Kar nas posebej veseli je, da se preko povezav, kakršni sta Zamejska gospodarska koordinacija in Agra Slomak, srečujejo predstavniki iz vseh štirih zamejstev in si izmenjujejo izkušnje. Na Uradu to zelo spodbujamo, tudi na drugih področjih, kot so šport, kultura, šolstvo.« V nadaljevanju je naštel pretekle projekte, med njimi tudi ustanovitev pisarne za pomoč pri prijavi evropskih projektov v Trstu, ki je uspešno pridobila že za več kot pol milijona evrov evropskih sredstev in naložba v vzorčno kmetijo v Prezidu. Za konec je izpostavil nekaj pomembnejših prihajajočih projektov, kot so objava razpisa za redno financiranje delovanja gospodarskih združenj v vseh štirih sosednjih državah, priprava gospodarskega razvojnega program za vsa štiri zamejstva od leta 2025 naprej ter denimo zagotovitev virov financiranja. Obeta se tudi okrepitev gospodarskega sodelovanja z zamejstvom in navezava na slovensko globalno gospodarsko mrežo, ki jo oblikujejo slovenski gospodarstveniki po svetu ter dodatna podpora dejavnosti Evropskih združenj za teritorialno sodelovanje, ki so nosilci pomembnih razvojnih projektov v obmejnih območjih. Minister je še izrazil zadovoljstvo, da današnja konferenca poteka ravno v Planici: »Tu se je namreč zgodil eden mojih ljubših dogodkov v lanskem letu, ko smo v Planico pripeljali 400 otrok iz zamejstva. Upam, da nam bo ta kraj v navdih, kajti zavedati se moramo, da je naša prihodnost skupna in se lahko gradi le na povezovanju na različnih področjih.«
Robert Frandolič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, je izpostavil, da sodelovanje v Zamejski gospodarski koordinaciji izjemno dobro vpliva tudi na razvoj skupnosti zamejcev. Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze, je pozdravil delo v minulem letu in dejal, da verjame, da bo ZGK vse, kar je morda zaradi avgustovskih povodenj moralo preložiti na kasnejši čas, realiziralo v letu 2024. Saša Muminović, predsednik Slovensko-hrvaškega Poslovnega kluba pa je dejal, da je ZGK čudovita in napredna ideja, ki ne govori le o zamejstvu, temveč o enem velikem gospodarskem prostoru.
V Planici se je nato odvil osrednji del, kjer so sogovorci v obliki panelne razprave iskali načine, kako aktualne izzive spremeniti v priložnosti za čezmejno sodelovanje. Sogovorci iz gospodarstva in turizme so izmenjali poglede na aktivnosti čezmejnega sodelovanja, ki potekajo na ravni države, na regionalni ravni in na ravni posameznih institucij ter delili dobre prakse krepitve sodelovanja.
Državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport mag. Dejan Židan je ob tej priliki povedal: »Ideja o Zamejski gospodarski koordinaciji ni nekaj, kar bi slovenska vlada želela vsiliti, pobuda je prišla ravno od Slovencev v zamejstvu. Lansko leto smo se učili, kako postaviti sistemske parametre delovanja, pri tem pa nas je vodila enostavna osnovna ideja - naš gospodarski prostor je bistveno širši od ozemlja, ki ga objema slovenska meja. Hvaležen sem, da se tega zavedata tudi GZS in OZS in pri tem sodelujeta.« Državni sekretar je povedal, da se že uspešno izvaja projekt za spodbuditev gospodarskega razvojnega programa v Porabju, kjer se vsi deležniki učijo tristebrnega delovanja – sodelovanja med gospodarstvom, turizmom in inštitucijami. »Ta projekt se letos izteče, zato smo se dogovorili za nekaj, česar doslej še ni bilo – izvedli bomo tovrstni projekt za vse štiri zamejske skupnosti, ta pa bo predvidoma zaživel s 1. januarjem 2025.«
Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar pa je poudarila dve pomembni vlogi, ki ju opravlja ZGK: »Prvi je, kako v matični državi razumemo naše zamejske skupnosti. Skozi Zamejsko gospodarsko koordinacijo se krepi zavest o tem, da so te skupnosti aktivne, samozavestne in dinamične ter so za Slovenijo velikanska priložnost. Drugi vidik pa je – kultura in šport sta izjemno pomembna, a brez gospodarske osnove nimata možnosti za preživetje.« Državna sekretarka je dejala, da tema Slovencev v zamejstvu ni improvizirana in je nekaj, kar zahteva medresorsko sodelovanje. »Veseli me, da to odgovornost ne čuti zgolj Urad za Slovence v zamejstvu, temveč pri tem usklajeno medresorsko delujemo. Če kot matična država lahko vsaj malo pomagamo k temu, da Slovenci v zamejstvu živijo naprej in svoje skupnosti krepijo, potem smo naredili veliko,« je zaključila Humarjeva.
