Kljub z ustavo in državnim sporazumom zagotovljenim pravicam smo morali v dolgih in sramotnih razpravah o dvojezičnih napisih med letoma 2000 in 2011 sprejeti boleč kompromis. Po sprijaznitvi s kompromisom smo z zadovoljstvom opazovali, da je pomembno prispeval k izboljšanju odnosa do slovenske narodne skupnosti.

Zveza slovenskih organizacij je že od začetka – in ostaja tudi danes – močan glas slovenske narodne skupnosti. Njeno poslanstvo je zavzemanje za manjšinske pravice, predvsem za uresničevanje pravic iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe, pa tudi za ohranjanje in negovanje slovenskega jezika in kulture ter za mirno in enakopravno sobivanje.

Današnja vloga ZSO

Zveza slovenskih organizacij si še danes prizadeva za uresničevanje interesov slovenske narodne skupnosti, spodbujanje sobivanja narodnih skupnosti in za evropsko integracijo.

Zveza se prišteva k tistemu delu civilne družbe, ki vodi vključujoč dialog. Sodeluje z demokratičnimi silami v državi in nasprotuje nedemokratičnim težnjam in družbenemu razvoju, ki ogroža svobodo posameznikov in skupin.

Izobraževalni projekti, delo z mladimi, kulturno ustvarjanje in lastni mediji dokazujejo, da so osrednje naloge Zveze koroških Slovencev krepitev dvojezičnosti, boj proti diskriminaciji ter povezovanje na nacionalni in mednarodni ravni.

Pogled v prihodnost

Prihodnost nam prinaša tako nove izzive kot priložnosti. Digitalizacija, demografske spremembe in družbeni razvoj zahtevajo inovativno delovanje. Svojo vlogo predstavnika koroških Slovencev in Slovenk ter mostu med kulturami, generacijami in regijami bo ZSO še naprej zavzeto opravljala.

Poudarki prihodnjega delovanja ZSO

• Krepitev slovenskega jezika: Osrednja zahteva ZSO sta vključitev slovenskega jezika v vse izobraževalne ustanove – od vrtca do mature – in njegova vidnost ter samoumevnost v javnem prostoru in družbenem življenju. Od tod izhaja jasna zahteva po reformi zakonodaje o manjšinskih šolah in razširitvi Zakona o manjšinskih šolah za Koroško na predšolsko in osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje.
• Delo z mladimi in nasledniki: Za ohranitev identitete in kulturne dediščine morajo biti mladi v delovanje aktivno vključeni, in to s sodobnimi oblikami izobraževanja, kulturnih dogodkov in novih digitalnih platform.
• Nadaljnje prizadevanje za pravno enakopravnost: Kljub zakonski ureditvi so pri dejanskem uresničevanju manjšinskih pravic še vedno vrzeli. Zveza se bo tudi v prihodnje odločno zavzemala za njihovo popolno uresničitev.
• Spodbujanje kulture spominjanja: Zveza slovenskih organizacij je s številnimi spominskimi slovesnostmi za žrtve nacizma in protifašističnega boja vedno spodbujala kulturo spominjanja v avstrijski javnosti. Postavitev in stalna širitev Peršmanovega muzeja, ki med drugim prikazuje pokol družine Peršman, po vsej Avstriji in daleč naokoli opozarja na zaničevanje človeka in grozote nacifašizma. Zveza bo kulturo spominjanja še naprej popolnoma in dosledno podpirala.
• Spodbujanje medkulturnega dialoga: Koroška je regija z raznolikimi kulturnimi vplivi. Zveza bo svoja prizadevanja za gradnjo mostov med obema narodnima skupnostma ter utrjevanje mirnega sobivanja še naprej krepila.
• Vzpostavitev trajnostne organiziranosti za delo z manjšinami: Za zagotavljanje dolgoročnega uspeha potrebujemo sodobno in učinkovito organiziranost, kamor spadata tudi dialog med slovenskimi osrednjimi organizacijami in krepitev manjšine s poglobljenim sodelovanjem in skupnimi zahtevami za uresničevanje manjšinskih pravic.

Zahvala in priznanje

Še zlasti se zahvaljujemo vsem, ki so oblikovali in podpirali Zvezo slovenskih organizacij. Njihovo nepozabno delo je zaveza in spodbuda za prihodnost.