Slovenski zbor San Martin, ki deluje v Argentini, obeležuje 75-letnico svojega obstoja. Objavljamo prispevek, ki ga je za Svobodno Slovenijo pripravila Lučka Makek.

Prve dni septembra 1948 je Slovenski zbor San Martin, pod vodstvom gospoda Borisa Pavšerja, začel peti pri slovenskih mašah v stolnici sanmartinskega okraja.

Pobudo zanj je dal svetnik Karel Škulj. Po prvi maši za Slovence, v sanmartinski stolnici, na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je rekel rojakom: “Pri prihodnji maši pa moramo imeti že tudi slovensko petje.” Te besede so takoj našle velik odmev v srcih nekdanjih pevcev in pevk iz barleškega, senigalskega in tranijskega taborišča. Spomnile so jih, da so se že na ladji dogovorili, da bodo tudi v Argentini peli. Zato so prosili svojega nekdanjega zborovodjo Borisa Pavšerja, da bi vodil petje pri slovenskih mašah v San Martinu.

Gospod svetnik Karel Škulj je prosil župnika dr. Clovisa, če bi dovolil, da bi za vaje uporabili kakšen prostor v bivši stolnici. Zato dokler v San Martinu še niso imeli svojega skupnega doma, je pevski zbor imel vaje v prostorih sanmartinskega župnišča, v župnijski dvorani v Villa Bosch in v hiši gospoda Pavlovčiča.

Po drugi strani je pa gospod Slavko Rupnik, prvovrstni pevec in organizator, zaprosil gospodično Matildo Kogovšek za spremljavo na orglah, ki so bile na meh. Matilda je že od leta 1915, s komaj 15 leti, bila organistka pri sv. Katarini v Topolu nad Medvodami. Tudi v taboriščih je redno orglala. In ko je prispela v Argentino in se  naselila v San Martinu, je rade volje sodelovala pri ustanovitvi pevskega zbora, katerega je pri orglah spremljala nad deset let. Počasi se je nabralo okoli 50 pevcev in pevk, kateri so z veseljem in dobro voljo hodili na vaje.

Poleg cerkvenega petja, s katerim so olepšali svete maše, božične polnočnice, poroke in nove maše, je zbor pričel v svoj spored vključevati posvetne pesmi in nastopati tudi na raznih slovenskih prireditvah, kulturnih in zabavnih. Zborovo delovanje se je razširilo tudi na druge okraje. Prvi zunanji nastopi so bili latinska maša v okraju La Boca, cerkveni koncert v Villa Adelini, priložnostno je pel pri slovenskih mašah v župni cerkvi v Floridi, na mladinski akademiji v čast Brezmadežne v farni cerkvi Santa Julia v Caballito, priredili so Tomčevo spevoigro “Slovenski božič” v cerkvi v Ciudadeli, in še…

Ko so Slovenci v okraju San Martín leta 1960 prišli do lastnega doma, so se začele pevske vaje v tem domu. Z njim je zbor vseskozi sodeloval na vseh verskih in kulturnih prireditvah. Na letnem programu se vrstijo velikonočna sv. maša, obletnica ustanovitve sanmartinskega doma, domobranska proslava, žegnanje ob obletnici prve slovenske maše, kulturni večer “Ob taktu barv” in božični koncert. Leta 1952 so prikazali nekaj prizorov operete “Miklavž prihaja”.  Zbor je s pesmijo že večkrat pozdravil cenjene goste iz Slovenije, in sicer nadškofe, državne sekretarje, ministre, veleposlanike, kulturnike, gostujoče oktete in zbore. S krajevnimi zbori naše skupnosti je pel na slovenskih dnevih, na srečanjih “Buenos Aires celebra Eslovenia” in pri zahvalnih mašah v buenosaireški stolnici. Na raznih zborovskih srečanjih ali ob kaki predstavitvi slovenske skupnosti je slovensko pesem predstavil tudi argentinski publiki.

V mesecu juliju so v Argentini odprli sektor knjižnice Dr. Emilio Komar. Vabljenji k branju prispevka, ki ga je za Svobodno Slovenijo pripravila družina Komar.

10. julija 2023 je bil v knjižnici Universidad Austral, v kampusu Pilar, slovesno odprt sektor knjižnice z imenom Dr. Emilio Komar. V tem sektorju je predstavljenih več kot 3000 knjig in revij o moderni filozofiji, klasičnih jezikih, teologiji, zgodovini, etiki in drugem, s katerimi je Milan Komar razvil svojo obsežno kariero filozofa in učitelja na številnih fakultetah in inštitutih.

Ta knjižnica je bila prvotno na sedežu fundacije Emilio Komar (fundacija, ki še naprej širi misli in nauke filozofa). Ko je bil njen fizični sedež zaprt se je pojavila možnost, da bi ga preselili na Universidad Austral. Glavna skrb je bila, da ostane skupaj in na voljo. Delimo nekaj besed predsednika fundacije, Alberto Berro, kjer razkriva pomen te geste.

»Velika vrednost, ki je tu ohranjena in zaradi katere se toliko zahvaljuje tistim, ki so to omogočili, je, da knjižnica ostaja skupaj in na voljo tako, kot je bila v knjižnici Komarja in kot je bila zadnjih 20 let v fundaciji. Na ta način ni rešena le individualna vrednost vsakega dela, ki je sama po sebi zelo pomembna, ampak tudi njegova visoka vrednost in pomen kot sestavine konteksta. Knjižnica ali zbirka je živo pričevanje o avtorju in po njegovi smrti jo je pogosto težko ohraniti.

Ta zbirka govori o mojstru in organsko postane nepogrešljivo mesto, h kateremu se lahko obrnejo bodoči preučevalci njegove misli in zapuščine.«

Pri dogodku so bili prisotni člani družine Komar, člani fundacije Dr. Emilio Komar, vodstvo Universidad Austral, člani vodstva knjižnice in pater Luis Caballero, kaplan univerze, ki jo je blagoslovil.

Tako je velika intelektualna zakladnica dobro oskrbovana in na voljo novim generacijam, ki želijo ponotranjiti nauke dr. Milana Komarja.