Maksim Gaspari (1883-1980), slovenski slikar in ilustrator, je eden najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenske likovne umetnosti. Z njegovim izjemnim opusom se že leta ukvarja Robert Kužnik, katerega delo in spoznanja predstavljamo v spodnjih vrsticah.
Robert Kužnik iz Cerknice se od leta 2012 ukvarja s kulturno dediščino Maksima Gasparija. Aktivno je vključen v vse dogodke v vasi Selšček, kjer je bil leta 1883 rojen Maksim Gaspari. Leta 2013 je sodeloval pri postavitvi Gasparijevega doprsnega kipa in postavitvi tabel z motivi njegovih razglednic na vseh hišah v vasi, tako da to predstavlja neke vrste muzej na prostem. Leta 2015 je izdelal repliko Gasparijevih narodnih jaslic, za katere je leta 2017 dobil avtorske pravice s strani dedičev. Od leta 2018 ima avtorske pravice za izdelavo reprodukcij Gasparijevih umetniških slik, 2020 pa je dobil še avtorske pravice za izdelavo Gasparijevih razglednic. Avtorske pravice glede Gasparijevih del ima edini v Sloveniji, kar kaže na zaupanje Gasparijevih dedičev. Vsa leta raziskuje in dokumentira Gasparijeve umetniške slike, pripravlja namreč knjigo o njegovih slikah, kar ni še nikjer napisano in dokumentirano. Ob 100-letnici nastanka je 2019 naredil Gasparijeve narodne jaslice v naravni velikosti in jih predstavil na prostem v Selščku. Že prvo leto je bilo preko 3000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Pripravil je vrsto razstav o Gaspariju, med drugim v Narodni galeriji in Slovenskem etnografskem muzeju. Sodeluje z Gasparijevimi dediči, družino Sadnikar iz Kamnika, družino Marinšek iz Velenja, muzeji, galerijami, antikvariati, lastniki Gasparijevih del. Kamor koli potrka, so mu vrata odprta, kar pomeni, da je v interesu vseh, s katerimi sodeluje, da se Gasparijeva dediščina ohranja. Maksim Gaspari je med Slovenci še vedno priljubljen. Želi in trudi se, da slikarja Maksima Gasparija ne pozabijo mlajše generacije, saj lahko geslo Vesnanov »Iz naroda za narod« postopoma zbledi in ugasne. S tem bi izgubili domoljubne vrednote, ki jih je Gaspari v svojem velikanskem umetniškem opusu ustvaril.
Maksim Gaspari je bil rojen v Selščku leta 1883
Leta 2013 so vaščani in občina Cerknica v mesecu juniju odkrili doprsni kip Maksimu Gaspariju. Na odkritju spomenika je bila kulturna slovesnost, ki so jo pripravili domači kulturni izvajalci. Slovesnosti se je udeležilo veliko ljudi, slavnostni govornik je bil Marjan Manček, ilustrator, ki živi v Selščku. Ob tej priložnosti je izšla brošura Selšček 2013, ki opisuje zgodovino vasi, pridobitve v vasi, o Maksimu Gaspariju in njegovemu bratu Tonetu, pisatelju in pesniku. Pred dogodkom so po vasi na hišna pročelja postavili steklene table z Gasparijevimi motivi, hišno številko in hišnim imenom. Po vasi je postavljenih 45 hišnih tabel, tako je postavljen muzej na prostem in je edinstven v Slovenji. Pri vseh dogodkih je Kužnik aktivno sodeloval. Oblikoval in postavil je brošuro Selšček 2013, naredil je idejno zasnovo in oblikovanje hišnih tabel, prav tako je avtor znaka Selšček.
Gasparijeve slovenske narodne jaslice iz leta 1919
Gaspari je pisal leta 1919 v mesecu juniju svojemu mecenu in dolgoletnemu prijatelju Josipu Nikolaju Sadnikarju v Kamnik, da je naredil narodne jaslice in da bodo za Božič zunaj. Danes so papirnate jaslice iz leta 1919 izredna redkost, ohranjenih je nekaj tiskovnih pol in nekaj izrezanih primerov. Leta 2015 se je tako Kužnik odločil, da naredi repliko in tako ohrani del Gasparijeve kulturne dediščine. Izdelek je kvalitetno narejen, kar nakazuje tudi navdušenje med veliko novimi lastniki.
Velike Gasparijeve narodne jaslice 1919-2019
Za stoto obletnico nastanka Gasparijevih jaslic se je Kužnik odločil, da jih naredi v naravni velikosti človeka. Ker je 70 figur, kolikor jih je Gaspari naslikal kar velik zalogaj, je začel z delom že v januarju 2019. Ideja, načrt in izvedba je zahtevala veliko truda in iznajdljivosti. Veliko podporo je imel s strani občine Cerknica ter lokalnih in drugih slovenskih podjetij. Velika podpora pa je bila tudi s strani vaščanov, saj so zelo ponosni na svojega rojaka Maksima Gasparija. Postavitev jaslic je tradicionalna.
Gasparijeve razglednice
Maksim Gaspari nam je zapustil okoli 500 različnih motivov razglednic. Veliko razglednic je iz prve svetovne vojne, ko so slovenski fantje na bojišča prejemali razglednice od svojih domačih. Upodabljal je krščanske praznike in ljudske običaje okrog Božiča in Velike noči. Na razglednicah so pogosto podobe slovenskih deklet in fantov v narodnih oblačilih. Gaspari velja za vernega kronista ljudskega življenja in navad, sveta, ki ga več ni. Njegove razglednice so z pričetkom tega stoletja utonile v pozabo. Veliko ljudi starejše generacije se nostalgično spominja, kako so dobivali pošto od sorodnikov, znancev in prijateljev, ter jih zbirateljsko zatikali za kredence in okvirje ogledal. Posebno veseli so bili Gasparijevih razglednic Slovenci v tujini. Saj jim je vse, kar je prišlo iz Slovenije, obujalo spomine na zibelko domovino. Leta 2020 je Kužnik dobil avtorske pravice za izdelavo in trženje Gasparijevih razglednic. Odziv ljudi je bil nad pričakovanji, saj je dopisovanje za božične in novoletne praznike še vedno prisotno v Sloveniji.
Skozi leta je Kužnik pripravil že veliko razstav in drugih dogodkov v spomin in čast velikemu slikarju Maksimu Gaspariju. Veliko načrtov pa ima tudi v prihodnosti. Vabljeni, da spremljate njegovo delo na portalih Studia Zibka, v okviru katerega deluje.
