Podpredsednik vlade in minister Matej Arčon je v torek, 18. marca 2025, obiskal slovensko manjšino v Videmski pokrajini. V Špetru se je sestal s predstavniki videmskih slovenskih organizacij, obiskal Večstopenjsko šolo Pavel Petričič ter se srečal z županom Občine Špeter. V Reziji ga je sprejela županja, ogledal si je razstavo na sedežu parka Julijsko predgorje ter dan zaključil v Muzeju rezijanskih ljudi v Solbici.
Ministra je spremljal generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc.
Na srečanju s predstavniki društev in organizacij na Videmskem je minister Matej Arčon poudaril: »Navdihuje me, da vse kar počnete, počnete s srcem. Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa se živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur.«
V prostorih Slovenskega multimedialnega okna SMO so se danes zbrali predstavniki društev in organizacij iz Videmske, ki so vključeni v krovni organizaciji Slovencev v Italiji – Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ). Z ministrom so o stvarnosti in izzivih govorili predstavniki Inštituta za slovensko kulturo, Združenja don Eugenio Blanchin, Zadruge Novi Matajur, Društva Srebrna kaplija, Središča Planika, Kulturnega društva Rečan - Aldo Klodič, Zadruge Dom, Glasbene matice, Zveze slovenskih izseljencev iz Furlanije Julijske krajine - Slovenci po svetu, Društva Robida, Zavoda za slovensko izobraževanje, Zadruge Most, Kulturnega društva Ivan Trinko, Centra za kulturne raziskave, Planinske družine Benečije, Beneškega gledališča, videmskega pokrajinskega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev, tamkajšnje izpostave Kmečke zveze in predstavnika videmskih izpostav obeh krovnih organizacij – SSO in SKGZ. Posebej so izpostavili izzive, s katerimi se sooča tukajšnja Večstopenjska šola, pozdravili so namere za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, želijo si namreč, da bi še okrepili sodelovanje z matico. Izrazili so zaskrbljenost zaradi upadanja znanja slovenskega jezika, saj je močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti vidijo na področju turizma.
Že pred srečanjem je ministra sprejel župan občine Špeter Cesare Pinatto. Minister se mu je zahvalil za naklonjenost slovenski manjšini in poudaril, kako raznolikost ta prostor bogati. Beseda je tekla o položaju slovenske skupnosti, pa tudi o Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.
V Špetru je minister obiskal še Večstopenjsko šolo s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom Pavel Petričič. Šolo, ki je lansko leto obeležila 40-letnico, v 16 razredih od pomladnega oddelka do srednje šole obiskujejo otroci iz širšega področja Benečije. Ministra je po šoli popeljal ravnatelj Davide Clodig, s spletom treh pesmi pa so ga že uvodoma navdušili učenci 5. razreda.
V nadaljevanju je ministra pot vodila v Rezijo. Najprej ga je sprejela županja Občine Rezija Anna Micelli. Na srečanju so bili prisotni tudi odborniki ter krajevni predstavniki slovenske manjšine Luigia Negro, Sandro Quaglia, Ivan Ciccone. Občina, ki je idilična, a nekoliko oddaljena, si ves čas aktivno prizadeva, da bi kljubovala sodobnim trendom upada prebivalstva. Veliko priložnosti vidijo v turizmu in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Četudi imajo le petinpetdeset šoloobveznih otrok, pa se zavedajo, da je ključno, da imajo šolo. Pa tudi zdravnika. Povezujejo se s slovenskimi občinami na drugi strani meje.
Prijeten pogovor so sogovorniki nadaljevali ob obisku sedeža Naravnega parka Julijskega predgorja, ki pomembno prispeva k dejavnostim v občini, povezuje pa se tudi z Triglavskim narodnim parkom. Ogledali so si tudi začasno razstavo Legenda o zlatorogu, ki prikazuje zakulisje nastajanja istoimenskega animiranega filma.
Tokratni obisk v Videmski pokrajini je minister zaokrožil v Muzeju rezijanskih ljudi v Solbici. Kulturno društvo Muzej Rezijanskih ljudi, ki upravlja z muzejem, zbira, hrani in ohranja kulturno dediščino, pripravlja razstave in s tem tudi pomembno prispeva h krepitvi identitete rezijanske skupnosti. Posebno mesto v muzeju imajo v Sloveniji splošno poznane in priljubljene rezijanske pravljice. Iz Rezije prihaja tudi ena najpomembnejših pravljičark srednje Evrope svojega časa Tina Vajtova. Muzej vsako leto obišče veliko število obiskovalcev.
