Drago Štoka se je rodil leta 1937 na Kontovelu pri Trstu. Klasično gimnazijo je obiskoval v Trstu, potem je odšel na študij slavistike v Ljubljano. Stanoval je pri primorskih znancih in upal, da bo dobil sobo v študentskem naselju in štipendijo. Nepričakovano pa se je moral izseliti tudi iz zasebne sobe, saj zaradi svojih verskih in demokratičnih nazorov ni bil »na pravi strani«. Vrnil se je v Trst, študiral na pravni fakulteti in postal odvetnik.

V aktivno družbeno življenje Slovencev Italiji se je vključil še kot študent. Profesor Jože Peterlin ga je nagovoril, da bi ustanovili Slovenski kulturni klub, katerega prvi predsednik je leta 1956 postal Drago Štoka. Naslednje leto je bil med soustanovitelji revije Mladika, leta 1964 pa revije Most. Pri obeh revijah je sodeloval s članki in bil tudi njun odgovorni urednik. Bil je sodelavec RAI Trst A in sodeloval pri Radijskem odru v okviru Slovenske prosvete.

Njegovo javno delovanje zaznamujejo tudi predavanja na različnih dogodkih in prireditvah, med drugim na študijskih dnevih Draga, v katerih je poslušalcem predstavljal demokratične poglede na ureditev družbe, do katere je bil včasih tudi kritičen. Obsojal je razdeljenost slovenske skupnosti in jo pozival, da v ključnih trenutkih nastopa enotno in tako doseže pravice, ki ji pripadajo. Njegovo delovanje je močno zaznamovalo Slovence v Italiji, saj je bil kot član Slovenske katoliške skupnosti, ki se je l. 1968 preimenovala v Slovensko ljudsko gibanje, in deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti aktiven pri uveljavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji. Prispeval je k izglasovanju vsedržavnega zakona o kazenski zaščiti manjšin, zakona za uvedbo narodnega imena »Slovenci« v deželno zakonodajo in zakona v podporo dvojezičnemu poslovanju slovenskih šol in šolskih organov. Bil je član deželne posvetovalne komisije za slovensko narodno skupnost v Furlaniji Julijski krajini in član vladnega manjšinskega omizja, udeleževal se je zasedanj mednarodnih manjšinskih organizacij FUEN - Federal Union of European Nationalities in EFA - European Free Aliance ter Sveta Evrope. Deset let je vodil Svet slovenskih organizacij, eno od krovnih organizacij Slovencev v Italiji.

Drago Štoka je močno zaznamoval tudi proces demokratizacije Slovenije. V svojih delih, govorih, razpravah se je spraševal o tem, ali v Slovencih še živi narodna zavest. Zavedal se je, da je bila v času po vojni narodna zavest v Sloveniji zaradi socialistične ureditve zamolčana, celo nekaj zaničevanega. Trdil pa je, da imeti rad narod, kateremu pripadaš po zgodovini in krvi, pomeni imeti rad svoje korenine. Zato je podpiral in pomagal je Slovencem, ki so jih preganjale socialistične oblasti v Sloveniji. Že kot otrok je v njem vzplamtela želja, da bi Slovenci imeli svojo državo, tâko, kot so jo v sebi čutili karantanski knezi. V to idejo je verjel in jo gradil.

Ko se je v Sloveniji začel aktiven proces oblikovanja samostojne države, je podpiral pomladno opcijo, ki je gradila državo Slovenijo. Udeleževal se je političnih shodov in posvetov ter s svojimi nastopi zagovarjal človekove pravice in demokratične vrednote.

Izdal je kar nekaj knjig, v katerih opisuje takó življenje Slovencev v Italiji, kot svoje spomine na dogodke, ki so močno zaznamovali naš prostor.

Za svoje delo je prejel Pučnikovo priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji in Medaljo za zasluge za neomajno prizadevnost pri delu v dobrobit zamejskih Slovencev v Italiji ter za krepitev njihove narodne in jezikovne zavesti.