Back to Top

 

Po neuradnih ocenah živi v Argentini okoli 30.000 Slovencev oziroma njihovih potomcev.

Dne 18. 7. 2021 je imelo po podatkih Ministrstva za notranje zadeve v Argentini registrirano stalno bivališče 6.808 državljanov RS, začasno pa 4.

Slovenci so v to državo prihajali v treh valovih.

Prvi so s slovenskega etničnega ozemlja v Argentino prišli konec 60. let 19. stoletja, ko so se na podlagi mednarodnega dogovora med Argentino in Avstro-Ogrsko kot kmetje naselili v provinci Entre Rios. Pri tej skupnosti je po že skorajšnji popolni asimilaciji v zadnjih dveh desetletjih zaznati prebujen interes za slovensko identiteto, kar se odraža v dveh društvih (Triglav in Slovenski duh).

Manjša skupina se je priselila v začetku 20. stoletja, največ pa v obdobju med I. in II. svetovno vojno, predvsem s Primorske in iz Prekmurja, skupno do približno 25.000 oseb. Šlo je tako za ekonomske razloge, kot politično emigracijo zaradi fašizma na Primorskem. Največ se jih je naselilo v Buenos Airesu in okolici, manj pa tudi v Rosariu, Cordobi, Chacu in drugje. V Buenos Airesu še vedno deluje pretežno primorski klub Triglav. Prekmurci (in deloma Primorci) pa se združujejo v društvu Bernal. Imajo tudi svojo radijsko oddajo in arhiv. Številčna skupnost medvojnih emigrantov in njihovih potomcev je tudi v kraju Rosario, prav tako klub Triglav. V vrsto klubov Triglav spada tudi slovensko društvo v Cordobi. V zadnjih letih so bolj začeli iskati svoje korenine in se organizirati tudi Slovenci, pretežno belokranjskega rodu, v provinci Chaco.

Številčno manjša, a organizacijsko daleč najmočnejša slovenska skupnost v Argentini je skupnost povojnih beguncev, ki so se, pretežno na območje velikega Buenos Airesa, odselili med leti 1947 in 1949 ter 1954 in 1955 (gre za nekaj več kot  6.000 oseb). Poleg Buenos Airesa v večjem številu živijo še v Barilochah in Mendozi

Krovna organizacija povojne slovenske skupnosti v Argentini Zedinjena Slovenija prek Medorganizacijskega odbora povezuje krajevne domove in številne organizacije. Samo v širšem Buenos Airesu danes deluje šest domov te skupnosti, in sicer Društvo Slovenska Pristava v Castelarju, Hladnikov dom v Slovenski vasi v Lanusu, Naš dom v San Justo, Slomškov dom v Ramos Mejia, Slovenski dom v Carapachayu in Slovenski dom v San Martinu. Celotna skupnost pa se v središču Buenos Airesa zbira tudi v Slovenski hiši. Del Zedinjene Slovenije so tudi Slovensko planinsko društvo v Barilochah, Društvo Slovencev v Mendozi in Slovenski dom v Miramaru. Domovi so žarišča narodnostnega, kulturnega, družabnega in verskega življenja. Pod njihovim krovom delujejo, pevski zbori, folklorne skupine, igralske družine, mladinske organizacije, športne aktivnosti in seveda družabnost. Zlasti pa so ti domovi ljubeč fizični prostor in skrben varuh naših osnovnošolskih tečajev.

V okviru šolskega referata pod okriljem Zedinjene Slovenije tako delujejo šolski tečaji: Baragova šola (Slovenska vas, Lanús), Balantičeva šola (Naš dom, San Justo), Slomškova šola (Slomškov dom, Ramos Mejía), Prešernova šola (Slovenska Pristava, Castelar), Rožmanova šola (Slovenski dom, San Martin), in Jegličeva šola ABC po slovensko. V notranjosti države delujejo še: šola svetih Cirila in Metoda (Mendoza), Aljaževa šola (Bariloche) šola Janeza Evangelista Kreka (Tucumán). Pod okriljem Zedinjene Slovenije, a kot avtonomna ustanova, deluje tudi Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka.

Izdajajo tudi tedenski časopis Svobodna Slovenija. Radijska oddaja Okence v Slovenijo, ki je na sporedu vsako soboto, tedensko razvaja s slovensko glasbo, intervjuji in novicami iz domovine. Ena od osrednjih kulturnih ustanov Slovenska kulturna akcija izdaja knjige, prireja razstave ipd. 

Pomembno vlogo igra Slovensko dušno pastirstvo, ki ima tako kot Zedinjena Slovenija in uredništvo časopisa svoj sedež v Slovenski hiši v središču Buenos Airesa. Po dobrodelnosti slovijo članice Zveze slovenskih mater in žena. Mladi se združujejo v Mladinske organizacije.

V Argentini je še vrsta manjših skupin in posameznikov, ki bolj ali manj uspevajo ohranjati svoje slovenstvo (Miramar, San Martin de los Andes, Tucuman, San Luis, Neuqen itd).

V Argentini deluje tudi pet društev beneških Slovencev, največje, v Buenos Airesu, ima edino tudi svoje prostore.

 

Občni zbor in prvenstvo v taroku Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem

Člani Združenja prijateljev Slovenije, ki deluje na Nizozemskem, so imeli v soboto, 13. aprila 2024, občni zbor. Obenem so izvedli tudi tradicionalno prvenstvo v taroku in tako združili prijetno s koristnim. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku…

Odprte so prijave na 31. poletno šolo "Halo, tukaj slovenski Mediteran!"

Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in s finančno podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu letos organizira že 31. poletno šolo slovenskega jezika, ki bo med 8. in…

Slovensko-ameriški simpozij: Vzpodbujanje ciljev trajnostnega razvoja ter varnosti in zaščite

ASEF je v četrtek, 11. aprila, ob 15.30, v sodelovanju s Fakulteto za varnostne vede, UM v Ljubljani priredil Slovensko-ameriški hibridni akademski simpozij z naslovom »Cilji trajnostnega razvoja ter varnosti in zaščite – Misli globalno, rešuj lokalno«.    Simpozij je združil znanstvenike, oblikovalce politik in…

Aprilski večer Sredi domovine: Valentina Novak

Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 17.4.2024, gostil aprilski večer z zamejskimi ustvarjalci Sredi domovine. Po sledeh svojega delovanja med rojaki na Madžarskem nas je popeljala področna podsekretarka za šolstvo v Porabju, profesorica slovenščine,…

Minister Matej Arčon pri slovenski manjšini v Celovcu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je med 15. in 16. aprilom 2024 mudil na dvodnevnem obisku slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Drugi dan obiska je bil namenjen obisku nekaterih ustanov, ki delujejo v Celovcu.…

Minister Arčon v Selah in Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je med 15. in 16. aprilom 2024 mudil na dvodnevnem obisku slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Ministra je spremljala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu…

Srečanje predstavnika SGBN z argentinsko zunanjo ministrico

V torek, 16.4.2024, se je argentinska ministrica za zunanje zadeve Diana Mondino na seji odbora FIESP (Federacija industrij zvezne države São Paulo) v brazilskem São Paulu srečala s soustanoviteljem SGBN in predstavnikom slovenske poslovne diaspore v Latinski Ameriki, dr. Štefanom…

Občni zbor in velikonočni prazniki v San Martinu

Tudi letos so v Slovenskem domu San Martin v Argentini skupaj lepo praznovali Veliko noč in se na svoje domove vrnili blagoslovljeni in s prenovljenim namenom biti boljši. Prispevek o praznovanju je za Svobodno Slovenijo pripravila Lučka Makek. Na cvetno nedeljo,…

Slovensko-japonska prijateljska skupina je proslavila praznik cvetočih češenj

Slovensko-japonska prijateljska skupina se je konec marca zbrala v parku Shiba, da proslavi praznik cvetočih češenj. Krajši prispevek o dogodku je pripravila Jelisava Dobovšek Sethna. Pikinik smo pripravili skupaj s člani Slovensko-japonskega poslovnega sveta, ki so poskrbeli za tradicionalno japonsko pakirano…

Zedinjena Slovenija

Zedinjena Slovenija je krovna organizacija ustanov in domov slovenske povojne begunske skupnost. Usklajuje dejavnosti ostalih društev in domov, skrbi za dopolnilni šolski sistem, povezuje delovanje skupin mladcev in mladenk, skrbi za redno izhajanje tednika Svobodna Slovenija, vodi centralno knjižnico in osrednji zgodovinski arhiv slovenske skupnosti v Argentini.

Društvo Slovenska pristava

Zemljišče na zahodu Buenos Airesa v okraju Moron je bilo kupljeno že leta 1951, z namenom, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati domovi, zato se je v Moronu leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava. V okviru Pristave deluje slovenska šola, mladinske, kulturne sekcije, Zveza slovenskih mater in žena, folklorna, gledališka skupina, še posebej veliko je tudi športnih dejavnosti.

 

Naš dom San Justo

V okviru Našega doma (1956) delujejo organizacije mladine, Zveze mater in žena, slovenska šola, zelo dober pevski zbor, gledališka in folklorna skupina, redno imajo tudi slovenske maše. Velik dom s številnimi učilnicami in drugimi prostori, pokrito telovadnico itd. ima številčno zaledje čez tisoč rojakov različnih generacij, ki živijo v mestnem predelu San Justo.

Slomškov dom

V okviru Slomškovega doma (1961) delujejo slovenska šola, mladinske organizacije, Zveza mater in žena, gospodarski, družabni in kulturni oddelek, redno darujejo svete maše. V mestnem okraju Ramos Mejia, v katerem se nahaja dom, živi krepko čez tisoč slovenskih rojakov.

 

Slovenski dom San Martin

V Slovenskem domu San Martin (1961) imajo slovensko šolo, mladinske organizacije, Zvezo slovenskih mater in žena, pevski zbor, redne slovenske maše in vrsto drugih dejavnosti.

 

Slovenski dom Carapachay

Slovenski dom v Carapachayu (1961) povezuje slovenske rojake, ki žive v severnem predmestju Velikega Buenos Airesa, Carapachay. V okviru doma deluje folklorna skupina Maribor, gledališka skupina, slovenska šola, redno imajo slovenske maše ter kulturne in druge dogodke.

 

Svobodna Slovenija

»Svobodna Slovenija« je tednik, ki izhaja redno vse leto, razen v času argentinskih poletnih počitnic. Je edini tednik splošnega informativnega značaja samo v slovenskem jeziku, ki izhaja izven slovenskega narodnega ozemlja v Argentini. Prinaša komentarje, politične, družbene, kulturne in športne novice iz Slovenije, predvsem pa najbolj popolna kronika življenja in delovanja slovenske skupnosti v Argentini. Izhaja tudi v digitalni obliki.

 

Društvo Slovencev v Mendozi

Večina Slovencev, okoli 400, se je v Mendozi naselila v letih 1948 in 1949. Ponosni so na velik Slovenski dom. Društvo, ki je 1.000 km oddaljeno od Buenos Airesa, ima v slovenskem domu (1959, selitev v nove prostore 1982) mešani pevski zbor, Mendoški Slovenski oktet, gorniško sekcijo, mladinsko organizacijo, Zvezo slovenskih mater in žena, dramsko in umetniško ter folklorno skupino, redne slovenske maše, slovensko šolo idr. V gorah, blizu podnožja Aconcague, so postavili Slovensko zatočišče.

 

Hladnikov dom - Društvo Slovenska vas

V okviru Hladnikovega doma (1957), ki stoji v t.i. Slovenski vasi, deluje slovenska šola, mladinske, športne, kulturne sekcije, Zveza slovenskih mater in žena, imajo redne slovenske maše. Poleg doma stoji prva slovenska cerkev v Južni Ameriki.

Počitniški dom dr. Rudolf Hanzelic

Slovenski počitniški dom je bil ustanovljen leta 1978 po smrti duhovnika Rudolfa Hanželiča, ki je bil tudi njegov ustanovitelj. Poleg tega, da služi kot počitniški dom za vse Slovence, je bil namen ustanovitve doma tudi ohranjanje slovenske zavesti in srečevanje Slovencev iz vseh koncev Argentine.

 

Prekmurski arhiv v Argentini

Prekmurski arhiv v Argentini je tesno povezan s slovenskim društvom Bernal, do nedavnega je delovala tudi radijska oddaja »Slovenci z vzhoda.

Slovenska dekliška organizacija - Slovenska fantovska zveza

SDO-SFZ je zvezna slovenska mladinska organizacija v Argentini, ki združuje vse krajevne mladinske skupine v Buenos Airesu. Odbor je sestavljen z delegati iz vsakega slovenskega društva. Na skrbi imajo pripravo kulturnih prireditev, športnih turnirjev in verskih srečanj. V organizacijo pripadajo vsi mladi slovenskega rodu med 15 in 35 letom starosti.

Slovenska kulturna akcija SKA

Skupina intelektualcev iz vrst povojne begunske emigracije v Argentini je leta 1954 ustanovila Slovensko kulturno akcijo (dr. Tine Debeljak, prof. Alojzij Geržinič, dr. Ruda Jurčeč, pis. Zorko Simčič, dr. Jože Krivec, pis. France Papež, dr. Vinko Brumen, dr. Ignacij Lenček, Bara Remec itd.). Osnovni namen organizacije je: spodbujati delovanje kulturnih ustvarjalcev, posredovati slovenske in splošne kulturne vrednote, pospeševati stike s slovenskimi ustvarjalci po svetu, iskati stike z drugorodnimi kulturniki idr. SKA izdaja revijo Meddobje ter prireja vrsto kulturnih dogodkov.

Društvo Slovencev Chacu

Drugo najmlajše društvo v Argentini združuje potomce prvih slovenskih izseljencev v Argentini. Vsako leto pripravi več prireditev.

Slovensko društvo Triglav Entre Rios

V razmeroma novem društvu so pripadniki potomcev slovenskih izseljencev. Imajo tečaje slovenskega jezika za odrasle in otroke in sodelujejo na različnih prireditvah ter promovirajo domovino njihovih prednikov Slovenijo. 

 

Slovensko društvo Triglav Rosario

V društvu so večinoma potomci predvojne emigracije s Primorske. Imajo slovensko šolo in folklorno skupino Vesel slovenski duh ter društveni dom, ki si ga delijo s hrvaško skupnostjo.

 

Slovensko podporno društvo Kordobe

Društvo, ki ima tudi svoje prostore, pripravlja predvsem predavanja in občasno razstave ter družabna srečanja članov.

 

Slovensko podporno društvo Triglav Buenos Aires

Slovensko društvo Triglav v Buenos Airesu domuje v veliki stavbi, ki jo v glavnem oddajajo različnim argentinskim športnim klubom. Članstvo v društvu prihaja iz vrst potomcev predvojnih slovenskih izseljencev s Primorske.

Slovensko dušno pastirstvo v Argentini

Slovensko dušno pastirstvo predstavlja središče slovenskega verskega življenja v Argentini. Organizira verske dejavnosti v slovenski skupnosti, izdaja mesečnik Duhovno življenje, otroško glasilo Božje stezice, stenski koledar, skrbi za arhiv idr.

Zveza slovenskih mater in žena

Gre za osrednjo organizacijo slovenskih mater in žena v Argentini. Centralni odbor ima sedež v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Sej se redno udeležujejo zastopnice vseh šestih odsekov, ki imajo svoje sedeže v krajevnih slovenskih domovih.

Slovensko podporno društvo Bernal

Slovensko podporno društvo Bernal združuje predvsem potomce slovenskih izseljencev iz Prekmurja in deloma Primorske. V svojem domu imajo slovensko šolo in različne dogodke, tesno so povezani s Prekmurskim arhivom.

 

Slovensko planinsko društvo Bariloche

Bariloški Slovenci se združujejo v svojem majhnem, a prisrčnem slovenskem domu Planinski stan (dograjen 1996). Imajo slovensko šolo, maše, kulturne dejavnosti, še posebej pa so posvečeni gorništvu. Po svoji domovini so poimenovali vrsto vrhov, steza, dolin, jezer, postavili bivak Pod skalco itd.

 

Okence v Slovenijo - radijska oddaja

Okence v Slovenijo je že od časov osamsvojitve Slovenije osrednja radijska oddaja za Slovence v Argentini. Oddaja ob sobotah, sicer pa je dostopna tudi na spletu.

 

Slovenski kotiček - radijska oddaja

 

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2022 © Vse pravice pridržane.

Skip to content