Slovenci v Banja Luki so tudi letos obeležili gregorjevo. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine Metoda Perger.
Gregorjevo je praznik, ki se praznuje 12. marca, na god sv. Gregorja, papeža in cerkvenega učitelja. Šega ima korenine v predkrščanski dobi, vendar se je pri ljudeh uveljavilo prepričanje, da predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi, zato so po rekah spuščali lesene deščice, na katerih so prižigali smolo, kar je simbolno pomenilo, da se umetna svetloba, ob kateri so morali delati čez celotno zimsko obdobje, poslavlja in da se pričenja delo ob naravni svetlobi.
Po ljudskem izročilu se na ta dan ‘ptički ženijo’, zato je praznik povezan tudi z zaljubljenci. V Beli krajini so poznali t.i. ptičjo ohcet, zato so otroci verjeli, da se ptički ne le ženijo, ampak da pustijo tudi ostanke ženitvenega slavja po grmovju in ob drevesih in tako so starši pričeli nastavljati različne priboljške v naravi, ki so jih otroci poiskali ob misli, da je to ostalo od ptičje svatbe. Nekoč je veljajo, da se morajo dekleta na ta dan ozirati v nebo, kajti prva ptica, ki jo je dekle na ta dan videlo, je naznanjala, kakšnega moža bo dobila. Za gregorjevo so značilne tudi nekatere druge šege. V Prekmurju in Porabju so otroci koledovali, torej hodili od hiše do hiše in prosili za darove. Ti koledniški obhodi so nastali po ogrskem zgledu in so se ponekod ohranili do zadnje četrtine prejšnjega stoletja.
V novejšem času postaja gregorjevo vedno bolj turistična atrakcija, a še vedno predvsem na Gorenjskem, v krajih, ki ležijo ob rekah. Učiteljice in učitelji slovenščine so ta običaj ponesli v tujino, kjer živijo Slovenci ali potomci Slovencev, tako da ladjice, imenovane gregorčki, spuščajo tudi otroci, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v različnih državah po svetu-
Zato smo se v nedeljo, 23. marca 2025, ob 17.30 zbrali ob reki Vrbas nekateri člani društva Triglav, starejši udeleženci dopolnilnega pouka slovenščine, predvsem pa mlajši učenci, katerih naloga je bila, da doma, iz okolju prijaznih materialov, izdelajo ladjice – gregorčke. Učenke so prinesle domiselne, s polno domišljije in otroške kreativnosti izdelane ladjice, opremljene s čajnimi lučkami. Ko je sonce pričelo zahajati, smo prižgali lučke, vsak otrok je vzel v roke svojega gregorčka in ga s ponosom podal predsedniku društva Mladenu Luniću, ki je opremljen z visokimi gumijastimi škornji ponesel vsako ladjico s prižgano lučko na sredino reke Vrbas in jo spustil v deročo vodo. Zbrani smo bili priča čudovitemu prizoru pisanih ladjic, ki jih je reka nosila sem ter tja…
Prisrčen običaj se je prijel tudi v teh krajih, kjer živijo Slovenci in njihovi potomci, zato se že veselimo naslednje pomladi, ko bomo ponovno izdelovali in spuščali gregorčke po reki Vrbas in tako priklicali pomlad, ki je v Banjaluki še posebej lepa.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.