Ocenjuje se, da naj bi v ZDA živelo okoli 300.000 oseb slovenskega rodu. Gre za največjo slovensko izseljensko skupnost. Na popisu leta 1990 se je 124.437 oseb opredelilo, da so slovenskega porekla. Od tega je 87.500 (70,3%) slovenski izvor navedlo kot edini ali prvi (štetje je dovoljevalo opredelitev za enega ali več izvorov). Po podatkih za leto 2000 se je za slovensko poreklo opredelilo 175.099 oseb, kar kaže na (pozitiven) premik v samopodobi oziroma dojemanju slovenske identitete. Slovenska narodna zavest se je z osamosvojitvijo Slovenije 1991 močno povečala.
Tri četrtine Slovencev živi v šestih zveznih državah in sicer v Ohiu (do 80.000), Pennsylvaniji (do 15.000), Illinoisu (do 12.000), Minnesoti (do 7.000), Wisconsinu (do 6.500) in Kaliforniji (popis 2000: 9.489, neuradna ocena 20.000).
Največja slovenski organizaciji sta Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ, Slovene National Benefit Society) z več kot 40.000 člani (ustanovljena 1904) in Kranjska slovenska katoliška jednota (KSKJ, American Slovenian Catholic Union) s sedežem v Jolietu (ust. 1894). Obe organizaciji sta bili prvotno ustanovljeni z namenom nudenja socialne varnosti slovenskim imigrantom; pomoč v primeru smrti, bolezni, izgubi dela; obenem pa sta članom omogočali druženje ter ohranjanje slovenskih navad in običajev. Danes še vedno delujeta kot zavarovalnici, hkrati pa kulturni ustanovi in povezovalki številnih slovenskih društev.
Kot mesto z največjo slovensko populacijo v ZDA je znan Cleveland (Ohio). Tam danes živijo predvsem Slovenci tretje in četrte generacije priseljencev, od katerih mnogi ne govorijo več slovensko, vendar pa čutijo veliko povezanost z domovino svojih prednikov. Po nekaterih najbolj optimističnih podatkih naj bi v mestu in širši okolici živelo okoli 80.000 Slovencev oziroma njihovih potomcev, po uradnih podatkih pa naj bi bilo v Ohiu okoli 50.000 oseb slovenskega porekla. V Clevelandu deluje več kot 100 slovenskih organizacij, med njimi šest narodnih domov, dve župniji, ki imata tudi sobotni šoli, štirje rekreacijski centri, več medijev, Slovenski muzej in arhiv in tudi edini muzej polke na svetu.
Kot večje slovenske naselbine v ZDA, kjer je še živo tudi slovensko družbeno življenje je potrebno omeniti vsaj še Joliet (Illinois), Milwaukee (Wisconsin), Betleheem in Pittsburg (Pennsylvania), Ely, Chisholm, Minneapolis, St. Paul in Doluth (Minnesota), Pueblo, Leadvile in Denver (Kolorado), New York (New York), San Francisco (Kalifornija), Seattle (Washington), Miami (Florida) in Detroit (Michigan).
