Slovenci v Srbiji so soboto, 6. junija 2026, v Zrenjaninu ponovno beležili tradicionalno, že 20. jubilejna kulturno manifestacijo »Naša slovenska beseda«. O dogodk so zapisali nasledrnje: Letošnji dogodek je imel izjemen pomen, saj je sovpadel s praznovanjem častitljive 25-letnice delovanja Društva Slovencev »Planika« v Zrenjaninu, ki že četrt stoletja ostaja trden steber ohranjanja slovenskega jezika in kulture v regiji.

Svečani dogodek je z uvodnim nagovorom uradno odprl veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji, dr. Slobodan Šešum. V svojem govoru je izrazil veliko podporo delovanju društva ter poudaril pomen tovrstnih manifestacij za krepitev kulturnega sodelovanja in ohranjanje narodne identitete.

Kulturni program je bil izjemno bogat, saj je na odru združil ustvarjalce vseh generacij. Posebej čustven del so pripravili srednješolci iz Zrenjanina, ki so se predstavili z doživetimi recitacijami brezčasnih pesmi Srečka Kosovela.

 Z ubranimi glasovi in prepevanjem slovenskih pesmi pa so občinstvo navdušili učenci slovenskega pouka iz Novega Sada, Niša in Zrenjanina. Ti mladi čuvaji slovenskega jezika so obiskali ta dan skupno glasbeno delavnico, na kateri so skupaj pilili svoj nastop in skozi pesem utrjevali medsebojne vezi.

V literarnem delu večera so se z izbranimi prispevki predstavili tudi posamezniki, ki pomembno bogatijo slovensko skupnost: Marija Lovrić (Novi Sad), Dušanka Tomić (Beograd), Marija Đukić (Ruma) in domači avtor Dimitrije Đuričin (Zrenjanin).

Vrhunec večera pa je bil nastop gostov iz Ljubljane. Upokojenci iz Centra aktivnosti Fužine (CAF) so občinstvo popolnoma očarali z izvedbo zabavnega in energičnega muzikala Nune pojejo. Njihov nastop, poln prešernih nasmehov in neverjetne življenjske energije, je dvorano napolnil z navdušenjem ter požel bučen aplavz.

Med cenjenimi gosti so bili prisotni tudi predstavniki Združenja »Logarska dolina« iz Pančeva, ki bodo poskrbeli, da bo naša jubilejna prireditev širše prepoznana, saj bo prikazana v okviru televizijske oddaje »Slovenci smo« na TV Pančevo.

Jubilejna manifestacija je še enkrat dokazala, da ljubezen do slovenske besede ne pozna meja. Dogodek se je zaključil v znamenju ponosa nad prehojeno 25-letno potjo društva »Planika« ter z željo po nadaljnjem uspešnem kulturnem ustvarjanju.

V četrtek, 4. 6. 2026, smo ob zaključku šolskega leta v Hiši Milanovića gostili znanega slovenskega ustvarjalca Boštjana Gorenca – Pižamo. Več o dogodku je zapisala Metoda Perger.

Literarni dogodek je bil organiziran v okviru projekta, ki ga izvajamo skupaj s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota že drugo leto zapored. Gostovanja književnikov pa so financirana s strani Založbe Miš, ki že več kot 15 let organizira festival Bralnice pod slamnikom, del katerih so tudi nastopi, kakršnega je izvedel naš tokratni gost.

Učenci dopolnilnega pouka, študenti slovenščine s Filološke fakultete in člani Društva Slovencev Triglav RS Banjaluka so uživali v poučnem, duhovitem in zanimivem nastopu Boštjana Gorenca – Pižame, pisatelja, prevajalca, komika in raperja, ki je skozi svoj posebni fokus ljubitelja in poznavalca pop kulture predstavil slovenske literarne velikane v sodobni preobleki. Nekdo je v prijetnem druženju po nastopu malo za šalo in malo zares pripomnil, da so mu ti veliki in pomembni pisci, ki jih v originalu skorajda nič ne razume, po zaslugi Pižame postali prav simpatični. Tudi sama se strinjam, da so tovrstni obiski ustvarjalcev iz Slovenije pri slovenskih izseljencih po svetu prava popestritev in živ stik s kulturno-literarnimi dogajanji v Sloveniji, še bolj pa s pomembnimi sodobnimi in znanimi slovenskimi ustvarjalci.

V petek, 5. 6. 2026, smo našega gosta Pižamo in koordinatorico iz PIŠK Murska Sobota, knjižničarko Metko, popeljali po centru Banjaluke in prijeten ter poučen obisk zaključili z najboljšimi pitami v mestu, kjer se nam je pridružila profesorica Barbara Hanuš, ki si bo svoje dolgoletno plodno poklicno poslanstvo v Banjaluki zapomnila tudi po izvrstnih pitah.

Zahvaljujem se murskosoboški knjižnici za uspešno sodelovanje preko projekta (finaciranega s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu), knjižničarki Metki Celec za odlično koordinacijo projekta, Založbi Miš za finančno kritje gostovanja književnika, predsedniku Društva Triglav Ivanu in njegovi desni roki, ženi Ljiljani ter vsem članom Društva, ki so prispevali k dobremu počutju in brezhibni organizaciji četrtkovega literarnega dogodka.

Od četrtka, 28. 5. do sobote, 30. 5. 2026 so pri dopolnilnem pouku slovenščine v Banjaluki in Slatini izvedli različne delavnice, povezane s svetovnim dnevom čebel, ki ga vsako leto praznujemo 20. maja. Več o samem dogodku je zapisala Metoda Perger.

Na četrtkov pouk, ki ga imajo po urniku najstarejši udeleženci DPS, smo povabili tudi televizijsko ekipo oddaje Mala Evropa. Vešči kuharici Olga S. in Dubravka sta v ta namen pripravili slastne medenjake, katerim so se na pogrnjeni mizi pridružili še različni dodatki, tudi sočna nabodalca s sezonskim sadjem. Šolski uri sta potekali na temo čebel, čebelarstva in čebeljih proizvodov. Na glas smo brali najzanimivejša dejstva o teh skrivnostnih marljivih žuželkah, ki živijo v enem izmed najbolj urejenih sistemov na našem planetu. Prebrano smo sproti komentirali in nadgrajevali z lastnim znanjem o čebelah. Pripravila sem tudi izbor pregovorov in rekov ter vseh vrst ljudskih modrosti o čebelah, ki smo jih prav tako podrobno analizirali. Za uspešno usvojena nova znanja pa smo še na koncu rešili kviz o čebelah, ki sem ga pripravila kot povzetek vsega, kar smo predhodno prebrali. Ob produktih delovnih čebel, kamor spada tudi sadje, ki ga brez opraševanja čebel ne bi bilo, smo kar dolgo v noč kramljali o vsem, kar je povezano s temi drobnimi žuželkami.

V petek sem v Slatini gradivo o čebelah malo prilagodila starostnim skupinam učencev. Naučili smo se slovenska poimenovanja, povezana s čebelami: čebela, matica, trot, satovje, panj, čebelnjak, pelod, čebelar, med, matični mleček, propolis, vosek … Barvali smo motive, povezane s temo in se naučili kratko ljudsko pesmico Čebela leti. Posladkali pa smo se tudi z medenjaki.

V soboto sem prav tako prilagodila gradivo vsem štirim skupinam, ki imajo pouk po urniku. Seveda sta Olga in Dubravka spekli toliko medenjakov, da smo jih jedli tudi še tretji dan. Veliko učencev kar odlično obvlada skrivnostni svet, življenje in delo čebel, tako da je bil naš pouk, namenjen temi čebele, ponovitev že znanih dejstev z dodatkom novih.

Za vse, ki niste bili prisotni, pa nekaj zanimivosti o čebelah:

- na svetu je okrog 20.000 vrst čebel

- največ čebel živi v zemlji

- življenjska doba čebel je okrog 40 dni

- avtohtona slovenska čebela kranjska sivka velja za eno najboljših medonosnih čebel, zato se je razširila tudi drugod po svetu

- čebela v svojem kratkem življenju prispeva za 1/12 čajne žličke medu

- če bodo čebele izumrle, bo to posledično pomenilo tudi konec človeštva

- 20. maj je rojstni dan pionirja sodobnega čebelarstva, Slovenca Antona Janše, ki je na Dunaju na povabilo cesarice Marije Terezije vodil 1. čebelarsko šolo na svetu.

In še nekaj resnično življenjskih pregovorov in modrih misli o čebelah in ljudeh:

Kar so pri čebelah piki – to so pri ljudeh jeziki.

Bodi priden kot čebela.

Besede so kot čebele, imajo med in želo.

Kdor zna s čebelami ravnati, ni treba se pika mu bati.

Ko delo vaše opazujem, lenobe svoje se sramujem.

Če hočeš točiti med, ne mlati po panjih.

Spredaj z medom maže, zadaj figo kaže.

Preveč nektarja postane strup.