Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm bo v sodelovanju s krovnima organizacijama SKGZ in SSO ter predsedstvom Deželnega sveta FJK predstavilo v ponedeljek, 21. marca 2022, ob 16.00 knjigo France Prešeren POESIE (ZTT-EST, Trst 2020), ki jo je prevedel, uredil in opombe napisal prof. Miran Košuta. Predstavitev bo potekala v Dvorani "Tiziano Tessitori" (Dežela Furlanija - Julijska krajina, Tgr Oberdan 5, Trst).

 

Pri predstavitvi prevoda Prešernovih Poezij bosta ob prevajalcu sodelovali Darja Betocchi in Marija Pirjevec, ki bo zbranim poslušalcem predstavila Prešernovo poezijo in njen pomen v zgodovini slovenske književnosti. Prešernove pesmi v obeh jezikih bo – ob glasbeni spremljavi violončelistke Andrejke Možina – recitirala gledališka igralka Nikla Petruška Panizon.

 

Novi prevod Prešernovih Poezij v italijanščino je delo Mirana Košute, profesorja slovenskega jezika in književnosti na Fakulteti za humanistične študije Univerze v Trstu. Knjigo, ki ponuja italijanskim bralcem celoten izbor pesmi, ki jih je Prešeren vključil v svojo zbirko Poezije, je Košuta tudi uredil in opremil s številnimi opombami. Obenem predstavlja to delo prvo italijansko kritično izdajo pesnikovega opusa, objavljenega leta 1847. Ob Košutovi strnjeni biografiji in bibliografiji italijanskih prevodov Prešernovega dela sta spremno besedo o veličini avtorja Poezij napisala prešernoslovec Boris Paternu in italijanist Elvio Guagnini.

 

France Prešeren: rojstvo novodobne slovenske poezije

 

Sodobna slovenska literarna znanost šteje Franceta Prešerna za prvega in še zmeraj vodilnega pesnika slovenske književnosti. V njem odkriva besednega umetnika, ki je bil zmožen izrazito osebnega dojemanja življenja in je kljub vezanosti na evropsko kulturno tradicijo tako rekoč na novo ustvarjal svoj pesniški svet. Bil je v toliki meri neodvisen in suveren, da ni podlegel domači folklorni in didaktični tradiciji pa tudi ne kozmopolitizmu, ko so ga očarali pesniški vrhovi antike, renesanse, baroka, klasicizma in romantike. Nič manj pomemben pa ni bil Prešernov delež na področju jezika, ki ga je prvi kultiviral do zavidljivih estetskih zmogljivosti. Slovenski jezik, ki je šele v dobi romantike stopil na pot višjega literarnega ustvarjanja, je namreč prav po Prešernovi zaslugi – kot je opazil italijanski slavist Luigi Salvini leta 1951 – postal umetniško bolj dovršen, Slovenci pa so s pomočjo njegove lirike dosegli podoben kulturni razvoj kot mnogo stoletij pred njimi veliki narodi evropskega Zahoda. Prav z obdobjem romantike se namreč začenja novo poglavje slovenske literarne kulture. Šele tedaj se je na področju književnosti uveljavila težnja, usmerjena k literaturi kot svobodni, avtonomni umetnosti. Zaslugo za njeno uresničitev pa moramo pripisati prav Francetu Prešernu, saj je prvi na Slovenskem ustvaril poezijo, osvobojeno poučnovzgojnih namenov.

 

 

 

Vabilo. Kot v besedilu.

Jubilejna 20. manifestacija »Naša slovenska beseda«

Slovenci v Srbiji so soboto, 6. junija 2026, v Zrenjaninu ponovno beležili tradicionalno, že 20. jubilejna kulturno manifestacijo »Naša slovenska beseda«. O dogodk so zapisali nasledrnje: Letošnji dogodek je imel izjemen pomen, saj je sovpadel s praznovanjem častitljive 25-letnice delovanja…

Literarni dogodek z Boštjanom Gorencem – Pižamo ob zaključku šolskega leta

V četrtek, 4. 6. 2026, smo ob zaključku šolskega leta v Hiši Milanovića gostili znanega slovenskega ustvarjalca Boštjana Gorenca – Pižamo. Več o dogodku je zapisala Metoda Perger. Literarni dogodek je bil organiziran v okviru projekta, ki ga izvajamo skupaj s…

Svetovni dan čebel pri dopolnitvenem pouku slovenščine

Od četrtka, 28. 5. do sobote, 30. 5. 2026 so pri dopolnilnem pouku slovenščine v Banjaluki in Slatini izvedli različne delavnice, povezane s svetovnim dnevom čebel, ki ga vsako leto praznujemo 20. maja. Več o samem dogodku je zapisala Metoda…

Ministrica Suzana Lep Šimenko prevzela posle od nekdanjega ministra Mateja Arčona

Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je danes potekala primopredaja poslov. Nekdanji minister Matej Arčon je delo predal novoimenovani ministrici Suzani Lep Šimenko. Prisotna sta bila tudi novoimenovana državna sekretarka dr. Helena Jaklitsch in…

Poletni dogodki 2026

  Letos tradicionalnega srečanja Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma ne bo. Kljub temu pa nas čaka poletje polno dogodkov namenjenih našim rojakom in predstavitvi njihove ustvarjalnosti.    Vabljeni na nekatera že tradicionalna srečanja, koncerte in nastope skupin…

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« aktivno sodelovalo pri obeležitvi Dneva kulturne raznolikosti v Kaknju

Slovenci v Bosni in Hercegovini so skupaj obeležili Dan kulturne raznolikosti v Kaknju. Več o dogodku je zapisala Aleksandra Šarac. Pod sloganom »Skupnost nas povezuje, različnost pa nas bogati« je bil v Kaknju slovesno obeležen Mednarodni dan kulturne raznolikosti za dialog…

Colegio Esloveno – Koncert v jeseni

Mladi Slovenci v Argentini nadvse radi pojejo. Več o njihovem koncertu je zapisala Tončka Šmon. Šolski pevski zbor šole COLEGIO ESLOVENO »Anton Martin Slomšek« je predstavil svoj koncert v mendoški mestni dvorani Elina Alba. Lepi in tradicijonalni prostori te enkratne dvorane…

Pouk o Ivanu Cankarju v sodelovanju s Slovenskim društvom in Osnovno šolo v Boru

Člani Slovenske kulturne skupnosti Borskega okraja Drago Čeh iz Srbije so oberležili jubilej Ivana Cankarja. Spodaj vabljeni k branju prispevka in ogledu foto utrinkov, ki so jih poslali.  Ob jubileju 150 let od rojstva Ivana Cankarja smo imeli pouk v osnovni…

Zbor Združenja prijateljev Slovenije in državno prvenstvo v taroku

V Den Haagu potekal občni zbor Združenja prijateljev Slovenije in državno prvenstvo v taroku. Več o dogodku je zapisal Viktor Klemenčič.  Dne 18. aprila 2026 je v prijetnem ambientu restavracije The Hungry Mind v Den Haagu potekal redni letni občni zbor…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.