Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm bo v sodelovanju s krovnima organizacijama SKGZ in SSO ter predsedstvom Deželnega sveta FJK predstavilo v ponedeljek, 21. marca 2022, ob 16.00 knjigo France Prešeren POESIE (ZTT-EST, Trst 2020), ki jo je prevedel, uredil in opombe napisal prof. Miran Košuta. Predstavitev bo potekala v Dvorani "Tiziano Tessitori" (Dežela Furlanija - Julijska krajina, Tgr Oberdan 5, Trst).

 

Pri predstavitvi prevoda Prešernovih Poezij bosta ob prevajalcu sodelovali Darja Betocchi in Marija Pirjevec, ki bo zbranim poslušalcem predstavila Prešernovo poezijo in njen pomen v zgodovini slovenske književnosti. Prešernove pesmi v obeh jezikih bo – ob glasbeni spremljavi violončelistke Andrejke Možina – recitirala gledališka igralka Nikla Petruška Panizon.

 

Novi prevod Prešernovih Poezij v italijanščino je delo Mirana Košute, profesorja slovenskega jezika in književnosti na Fakulteti za humanistične študije Univerze v Trstu. Knjigo, ki ponuja italijanskim bralcem celoten izbor pesmi, ki jih je Prešeren vključil v svojo zbirko Poezije, je Košuta tudi uredil in opremil s številnimi opombami. Obenem predstavlja to delo prvo italijansko kritično izdajo pesnikovega opusa, objavljenega leta 1847. Ob Košutovi strnjeni biografiji in bibliografiji italijanskih prevodov Prešernovega dela sta spremno besedo o veličini avtorja Poezij napisala prešernoslovec Boris Paternu in italijanist Elvio Guagnini.

 

France Prešeren: rojstvo novodobne slovenske poezije

 

Sodobna slovenska literarna znanost šteje Franceta Prešerna za prvega in še zmeraj vodilnega pesnika slovenske književnosti. V njem odkriva besednega umetnika, ki je bil zmožen izrazito osebnega dojemanja življenja in je kljub vezanosti na evropsko kulturno tradicijo tako rekoč na novo ustvarjal svoj pesniški svet. Bil je v toliki meri neodvisen in suveren, da ni podlegel domači folklorni in didaktični tradiciji pa tudi ne kozmopolitizmu, ko so ga očarali pesniški vrhovi antike, renesanse, baroka, klasicizma in romantike. Nič manj pomemben pa ni bil Prešernov delež na področju jezika, ki ga je prvi kultiviral do zavidljivih estetskih zmogljivosti. Slovenski jezik, ki je šele v dobi romantike stopil na pot višjega literarnega ustvarjanja, je namreč prav po Prešernovi zaslugi – kot je opazil italijanski slavist Luigi Salvini leta 1951 – postal umetniško bolj dovršen, Slovenci pa so s pomočjo njegove lirike dosegli podoben kulturni razvoj kot mnogo stoletij pred njimi veliki narodi evropskega Zahoda. Prav z obdobjem romantike se namreč začenja novo poglavje slovenske literarne kulture. Šele tedaj se je na področju književnosti uveljavila težnja, usmerjena k literaturi kot svobodni, avtonomni umetnosti. Zaslugo za njeno uresničitev pa moramo pripisati prav Francetu Prešernu, saj je prvi na Slovenskem ustvaril poezijo, osvobojeno poučnovzgojnih namenov.

 

 

 

Vabilo. Kot v besedilu.

Občni zbor in prvenstvo v taroku Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem

Člani Združenja prijateljev Slovenije, ki deluje na Nizozemskem, so imeli v soboto, 13. aprila 2024, občni zbor. Obenem so izvedli tudi tradicionalno prvenstvo v taroku in tako združili prijetno s koristnim. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku…

Odprte so prijave na 31. poletno šolo "Halo, tukaj slovenski Mediteran!"

Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in s finančno podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu letos organizira že 31. poletno šolo slovenskega jezika, ki bo med 8. in…

Minister Arčon slavnostni govorec na slovesnosti ob 160-letnici knjižničarstva na Vipavskem

Podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je bil v sredo, 17.4.2024, slovesni govorec na slovesnosti ob 160-letnici knjižničarstva na Vipavskem. Ob tej priložnosti so odkrili tudi doprsni kip ustanovitelja dr. Karla Lavriča. Knjižnico,…

Slovensko-ameriški simpozij: Vzpodbujanje ciljev trajnostnega razvoja ter varnosti in zaščite

ASEF je v četrtek, 11. aprila, ob 15.30, v sodelovanju s Fakulteto za varnostne vede, UM v Ljubljani priredil Slovensko-ameriški hibridni akademski simpozij z naslovom »Cilji trajnostnega razvoja ter varnosti in zaščite – Misli globalno, rešuj lokalno«.    Simpozij je združil znanstvenike, oblikovalce politik in…

Aprilski večer Sredi domovine: Valentina Novak

Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je v sredo, 17.4.2024, gostil aprilski večer z zamejskimi ustvarjalci Sredi domovine. Po sledeh svojega delovanja med rojaki na Madžarskem nas je popeljala področna podsekretarka za šolstvo v Porabju, profesorica slovenščine,…

Minister Matej Arčon pri slovenski manjšini v Celovcu

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je med 15. in 16. aprilom 2024 mudil na dvodnevnem obisku slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Drugi dan obiska je bil namenjen obisku nekaterih ustanov, ki delujejo v Celovcu.…

Minister Arčon v Selah in Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je med 15. in 16. aprilom 2024 mudil na dvodnevnem obisku slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Ministra je spremljala državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu…

Srečanje predstavnika SGBN z argentinsko zunanjo ministrico

V torek, 16.4.2024, se je argentinska ministrica za zunanje zadeve Diana Mondino na seji odbora FIESP (Federacija industrij zvezne države São Paulo) v brazilskem São Paulu srečala s soustanoviteljem SGBN in predstavnikom slovenske poslovne diaspore v Latinski Ameriki, dr. Štefanom…

Občni zbor in velikonočni prazniki v San Martinu

Tudi letos so v Slovenskem domu San Martin v Argentini skupaj lepo praznovali Veliko noč in se na svoje domove vrnili blagoslovljeni in s prenovljenim namenom biti boljši. Prispevek o praznovanju je za Svobodno Slovenijo pripravila Lučka Makek. Na cvetno nedeljo,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.