Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm bo v sodelovanju s krovnima organizacijama SKGZ in SSO ter predsedstvom Deželnega sveta FJK predstavilo v ponedeljek, 21. marca 2022, ob 16.00 knjigo France Prešeren POESIE (ZTT-EST, Trst 2020), ki jo je prevedel, uredil in opombe napisal prof. Miran Košuta. Predstavitev bo potekala v Dvorani "Tiziano Tessitori" (Dežela Furlanija - Julijska krajina, Tgr Oberdan 5, Trst).

Pri predstavitvi prevoda Prešernovih Poezij bosta ob prevajalcu sodelovali Darja Betocchi in Marija Pirjevec, ki bo zbranim poslušalcem predstavila Prešernovo poezijo in njen pomen v zgodovini slovenske književnosti. Prešernove pesmi v obeh jezikih bo – ob glasbeni spremljavi violončelistke Andrejke Možina – recitirala gledališka igralka Nikla Petruška Panizon.

Novi prevod Prešernovih Poezij v italijanščino je delo Mirana Košute, profesorja slovenskega jezika in književnosti na Fakulteti za humanistične študije Univerze v Trstu. Knjigo, ki ponuja italijanskim bralcem celoten izbor pesmi, ki jih je Prešeren vključil v svojo zbirko Poezije, je Košuta tudi uredil in opremil s številnimi opombami. Obenem predstavlja to delo prvo italijansko kritično izdajo pesnikovega opusa, objavljenega leta 1847. Ob Košutovi strnjeni biografiji in bibliografiji italijanskih prevodov Prešernovega dela sta spremno besedo o veličini avtorja Poezij napisala prešernoslovec Boris Paternu in italijanist Elvio Guagnini.

France Prešeren: rojstvo novodobne slovenske poezije

Sodobna slovenska literarna znanost šteje Franceta Prešerna za prvega in še zmeraj vodilnega pesnika slovenske književnosti. V njem odkriva besednega umetnika, ki je bil zmožen izrazito osebnega dojemanja življenja in je kljub vezanosti na evropsko kulturno tradicijo tako rekoč na novo ustvarjal svoj pesniški svet. Bil je v toliki meri neodvisen in suveren, da ni podlegel domači folklorni in didaktični tradiciji pa tudi ne kozmopolitizmu, ko so ga očarali pesniški vrhovi antike, renesanse, baroka, klasicizma in romantike. Nič manj pomemben pa ni bil Prešernov delež na področju jezika, ki ga je prvi kultiviral do zavidljivih estetskih zmogljivosti. Slovenski jezik, ki je šele v dobi romantike stopil na pot višjega literarnega ustvarjanja, je namreč prav po Prešernovi zaslugi – kot je opazil italijanski slavist Luigi Salvini leta 1951 – postal umetniško bolj dovršen, Slovenci pa so s pomočjo njegove lirike dosegli podoben kulturni razvoj kot mnogo stoletij pred njimi veliki narodi evropskega Zahoda. Prav z obdobjem romantike se namreč začenja novo poglavje slovenske literarne kulture. Šele tedaj se je na področju književnosti uveljavila težnja, usmerjena k literaturi kot svobodni, avtonomni umetnosti. Zaslugo za njeno uresničitev pa moramo pripisati prav Francetu Prešernu, saj je prvi na Slovenskem ustvaril poezijo, osvobojeno poučnovzgojnih namenov.