Slovensko avstralsko društvo v Canberri že več kot šest desetletij praznuje svojo dediščino z umetnostjo izdelovanja slovenskih tradicionalnih noš. Vsak izvezen vzorec, vsak skrbno sešit šiv je bil več kot le rokodelska spretnost - bil je most, ki nas je povezoval z generacijami pred nami. Ti kostumi niso bili le oblačila, bili so žive zgodbe, ki so jih nosili s ponosom, prenašali iz roda v rod in jih predstavljali na festivalih, praznovanjih in paradah.
Potem pa so v trenutku izginili – bili so ukradeni.
Izguba je bila uničujoča. V naši zbirki – največji tovrstni zbirki v Avstraliji – je bilo več kot 80 kostumov, od katerih je vsak predstavljal delček bogate kulturne dediščine Slovenije in njenih regij. Nekatere je ročno izdelala šivilja, ki je samo s tem namenom potovala iz Slovenije v Canberro. Druge so nam podarili prvi slovenski priseljenci, ki so prišli v Avstralijo, v njih so živeli duh, predanost in ljubezen tistih, ki so prišli pred nami. Vsi pa so bili nenadomestljivi.
Toda spričo izgube se je zgodilo nekaj izjemnega.
Pojavila se je sila, ki je močnejša od vsake tragedije - nezlomljiv duh skupnosti. Z odločnostjo in ljubeznijo smo se lotili misije, ki se je sprva zdela nemogoča. Deset tednov, tudi med božičnimi prazniki, je naša skupnost neutrudno delala, da bi obnovila, kar je bilo izgubljeno. Eni so raziskovali kostumske vzorce in skrbeli, da je vsak obnovljeni kos ostal zvest slovenskim tradicijam. Drugi so poustvarjali vzorce, pogosto le na podlagi starih fotografij. Tretji so iskali tkanine, okraske in podrobnosti vezenin, da bi se čim bolj približali izvirnikom. Pri tem so sodelovale tako spretne kot nespretne roke: nekateri so šivali, drugi so se učili, tretji so kuhali, četrti pa zgolj spodbujali.
A to ni bilo samo naše, slovensko popotovanje - to je postalo globalno prizadevanje. Iz Slovenije, Kanade, Amerike, Nemčije, Avstrije in drugod so prihajala sporočila podpore. Po vsej Avstraliji so neznanci postali naši prijatelji. In kaj je najbolj neverjetno? Naši prostovoljci niso bili le člani društva, niso bili le Slovenci. Številni so bili tujci – ljudje iz celotne skupnosti v Canberri in širše, ki so videli in razumeli pomen našega početja, nam stali ob strani ter postali naši nova družina.
Naša klubska hiša in domovi prostovoljcev so postali šiviljski ateljeji, dolge noči smo namenili osvajanju tradicionalnih tehnik, ki jim je nekoč že grozilo, da bodo izginile. Pri tem nismo samo obnovili naših kostumov, ampak smo ponovno pridobili znanje, kako jih izdelati. To neprecenljivo veščino, ki se je prenašala iz generacije v generacijo, lahko zdaj varujemo in prenašamo naprej.
In potem je prišel tisti trenutek.
S solzami v očeh in ponosom v srcu smo ponovno stopili na prizorišče vsakoletne večkulturne parade v Canberri – oblečeni ne le v kostume, ampak v simbole odpornosti, ljubezni in neomajne vezi. Čeprav smo uspeli obnoviti le delček zbirke (10 kostumov), je vsak kos nosil nekaj še večjega: moč skupnosti, ki ni dovolila, da bi bila njena dediščina izbrisana.
Ko smo se tokrat sprehodili v paradi, v kateri sicer društvo sodeluje že desetletja, so bili odzivi javnosti navdušujoči. Gledalci so komentirali, kako neverjetno izgledajo naši kostumi, številni so v njih videli ljubezen in trud, ki sta bila vložena v vsak kos. Dobili smo potrditev, da to, kar počnemo, ni pomembno le za nas, ampak je odmevalo pri vseh, ki so imeli privilegij videti, kako se naša dediščina oživlja.
Vsem, ki so nam namenili svoj čas, delili svoje znanje, darovali velikodušne donacije ali nudili neomajno podporo, se iskreno zahvaljujemo. Vaša predanost in duh sta bila gonilna sila tega neverjetnega potovanja. Ne glede na to ali ste šivali, raziskovali, rezali vzorce, kuhali obroke ali preprosto ponudili besede spodbude – bili ste del nečesa izjemnega. Vse ste nas spomnili, da kultura ni le v stvareh, ki jih nosimo, ali dogodkih, ki jih praznujemo. Je v ljudeh, ki jo skupaj ohranjajo, ne glede na ovire in izgube.
Kar smo izgubili, bo vedno del naše zgodbe, a to, kar smo pridobili, je še močnejše: obnovljeno tradicijo, močnejšo skupnost in globljo povezanost z našo dediščino. Ta izkušnja je dokazala, da naša skupnost ni le močna, ampak je nezlomljiva.
Zaradi tega neverjetnega prizadevanja naša dediščina ostaja – ne le v tkanini, ki jo nosimo, ampak tudi v rokah, ki so se zbrale, da bi jo obnovile.
To, kar je bilo izgubljeno, je postalo naša zmaga. Tragedija je postala dediščina. In naša zgodba se šiva naprej, generacija za generacijo.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2022 © Vse pravice pridržane.