Čeprav v spremenjenem ritmu, je praznovanje slovenskega Dneva državnosti na Nizozemskem tudi letos dokazalo, da duh skupnosti in ljubezen do domovine med rojaki v tujini ostajata živa in močna.

Zaradi strožjih varnostnih ukrepov ob vrhu zveze NATO, ki je konec junija ohromil dogajanje na zahodu Nizozemske, so Slovenci tamkajšnji praznični cikel letos začeli z dogodkom, ki običajno zaznamuje njegov konec. V Utrechtu so se 22. junija tradicionalno zbrali na pikniku, ki je poskrbel za sproščeno, a simbolno obeleženje prihajajoče obletnice osamosvojitve. Že takrat je bilo čutiti, da bodo tudi preostali dogodki prežeti s toplino, sodelovanjem in navezanostjo na domovino.

Praznovanje se je nadaljevalo 2. julija, ko so na Evropski šoli v Haagu slovenski učenci prejeli bralne značke, poslane iz Slovenije. Gre za več kot zgolj priznanja za branje – so simbol ohranjanja jezika, kulture in identitete med mladimi generacijami Slovencev v tujini. Dogodek je potekal v duhu medkulturnega dialoga in veselja ob uspehu najmlajših.

Vrhunec praznovanja je bil uradni diplomatski sprejem na veleposlaništvu v Haagu, kjer je veleposlanik Jožef Drofenik, skupaj s soprogo Alo Adamia, gostil predstavnike diplomatskega zbora in slovenske skupnosti. V govoru, ki ga je začel v nizozemščini in nadaljeval v angleščini, je izpostavil zgledne odnose med Slovenijo in Nizozemsko – tako na gospodarskem kot vrednotnem področju. Posebej je poudaril pomen nove dnevne letalske povezave med Amsterdamom in Ljubljano, ki simbolno in praktično še utrjuje most med domovino in slovensko skupnostjo v tujin

i.

Gostje so obeležitev zaključili s slovensko glasbo, vrhunskim vinom in pristnimi pogovori, ki so še enkrat potrdili pomen diplomatskega in osebnega povezovanja med državama.

V soboto, 5. julija, je pri cerkvi sv. Bonifacija v Rijswijku potekala tradicionalna maša za domovino, že šestnajsta po vrsti. Vodil jo je izseljenski duhovnik Gregor Šemerl iz Bruslja, ki je navzoče spomnil na pomen vere in narodne pripadnosti kot dveh neločljivih stebrov narodne identitete. Maša je sovpadla tudi s praznikom svetih Cirila in Metoda, kar je poudarilo pomen maternega jezika in kulturne dediščine, ki Slovence v tujini še posebej močno povezujeta z domovino.

Srečanje se je po maši nadaljevalo v sproščenem in domačem vzdušju, ob katerem se zdi, da razdalja med Slovenijo in Nizozemsko skoraj izgine.

Čeprav razpršeni po svetu, Slovenci na Nizozemskem s praznovanjem Dneva državnosti potrjujejo, da narodna zavest, pripadnost in ponos niso stvar geografije, temveč odnosa, ki ga negujemo do svojih korenin. Piknik, šola, diplomatski sprejem in maša niso bili le dogodki – bili so izkazi skupne volje, da ohranjamo slovenstvo, kjerkoli že smo.