V času osamosvajanja Slovenije je škofovski sedež v kanadskem Torontu zasedal Slovenec dr. Alojzij Ambrožič, ki ga je papež Janez Pavel II. leta 1998 imenoval za kardinala. Čeprav kanadski državljan, se je vedno čutil Slovenca, kar je potrdil ob škofovskem posvečenju, ko je vse prisotne nagovoril tudi v  slovenskem jeziku, še zlasti pa v letu 1991, ko so potekali ključni dogodki osamosvajanja Republike Slovenije.

 

Rojen je bil leta 1930 v vasi Gaberje v župniji Dobrova pri Ljubljani. Leta 1945 se je bila njegova družina prisiljena umakniti iz Slovenije pred grozečim komunističnim nasiljem. Tako je prek taborišča Špital leta 1948 prišel v Kanado, kjer se je odločil za duhovniški poklic. Leta 1955 je prejel duhovniško, leta 1976 pa škofovsko posvečenje. Sprejel je službo pomožnega škofa v Nadškofiji Toronto s pravico do nasledstva. Ko se je leta 1990 upokojil torontski nadškof kardinal Carter, je postal nadškof velike torontske nadškofije. Na tem mestu je dočakal razglasitev samostojne slovenske države in se tudi sam aktivno vključil v procese njenega osamosvajanja in priznanja.

 

Ko se je v Sloveniji začela vojna, je pisal takratnemu kanadskemu premierju Brianu Mulroneyju. Predstavil mu je dogajanje v Sloveniji in ga prosil, naj njegova vlada posreduje za prekinitev spopadov in za začetek pogajanj. Zvečer, 1. julija 1991, je v cerkvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Torontu daroval posebno mašo za domovino, ki se je je udeležilo dva tisoč ljudi. V nagovoru je poudaril, da bi moral neodvisnost Slovenije (in Hrvaške) podpreti ves svet,  saj »kadar se taki narodi odločajo, da bodo v svoji hiši sam svoj gospodar in pokažejo sposobnosti politične suverenosti, bi morale biti njihove odločitve sprejete in spoštovane«. Oglasil se je tudi v časopisu Toronto Star: »Slovenci ne škodujejo nikomur, če hočejo biti ne samo avtonomni, pač pa tudi samostojni. Menim, da je omejitev osebne svobode zaradi bojazni, da bi prišlo do etničnih izbruhov kontraproduktivna. Etnična homogenost Slovenije je poroštvo, da v samostojni Sloveniji ne bo spopadov med manjšino in večino.« Angažiral se je tudi znotraj cerkvene hierarhije in poskrbel za izjavo kanadske in ameriške škofovske konference v podporo slovenski samostojnosti. Po končani vojni je znova izrazil svoje čutenje do rojstne domovine, ko je v pismu takratnemu ljubljanskemu nadškofu dr. Alojziju Šuštarju  zapisal, »kako lepo je bilo, ob vsem vašem trpljenju in negotovosti, biti Slovenec v teh dnevih«.

dr. ALojzij Ambrožič, na vrhu na belem traku napis Rojaki za samostojno SLovenijo in logo (simbolj Triglava v beli, modri in rdeči barvi, tri rumene zvezde in pod tem napis Slovenija 30).
Vir fotografije: newediukfuneralhome.com

Tri leta po smrti kardinala Ambrožiča, leta 2014, so mu rojaki župnije Dobrova in občine Dobrova - Polhov Gradec pred župnijsko cerkvijo postavili doprsni kip in se mu tako poklonili tudi za njegovo zvestobo domovini in njegov pomemben prispevek v času osamosvajanja Slovenije.

Olimpijski duh v Safenwilu v Švici: Slovenski otroci združeni v igrah, veselju in jezikuSvet potrebuje več dobrih novic in mi jih z veseljem ustvarjamo. V Safenwilu je potekal nepozaben dogodek, ki je združil slovenske otroke, njihove družine in učiteljici dopolnilnega pouka…

V Zrenjaninu 19. zaporedna prireditev Naša slovenska beseda

Med 6. in 8. junijem 2025 je v Zrenjaninu potekala že 19. prireditev Naša slovenska besedaPrireditev, ki jo tradicionalno organizira Društvo Slovencev Planika. Prireditev že skoraj dve desetletji povezuje Slovence iz Srbije ter goste iz matične domovine in ostaja eno…

Slovenska beseda v švicarskih Alpah

Med 7. in 9. junijem 2025 je projekt Slovenska beseda v švicarskih Alpah, v Davosu povezal 120 Slovencev iz Švice in Slovenije. V središču dogajanja so bili učenci dopolnilnega pouka slovenščine (DPS) iz Švice, osnovnošolci iz OŠ Nazarje ter člani…

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.