Prvi predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora, še danes največje krovne organizacije Slovencev na vzhodu Kanade, delegat in ustanovni član Svetovnega slovenskega kongresa, nekoč tudi predsednik Kanadskega slovenskega kongresa, pobudnik in vodja programa ugotavljanja števila oseb slovenskega porekla v okviru kanadskega popisa prebivalstva, Stane Kranjc, si je nesebično in aktivno prizadeval širiti slovensko narodno zavest med kanadskimi Slovenci in tako s svojim delovanjem močno pripomogel h kanadskemu priznanju samostojne Slovenije.

 

Misel, ki jo je Stanetu Kranjcu dejal njegov praded, »Stanko, ko se bomo rešili diktatorjev, če boš ti ali tvoji otroci še živi, ne stojte ob strani, delajte in pomagajte, da pridemo do svoje države«, je zaznamovala njegovo pot.

 

Na podlagi ideje o ustanovitvi Svetovnega slovenskega kongresa konec 80-tih let je bil v Kanadi leta 1989 ustanovljen pripravljalni odbor Konference zdomskih Slovencev, ki se je kasneje, na predlog Staneta Kranjca, preimenoval v Kanadski slovenski kongres. Kot je dejal Kranjc, naj »Kanadski Slovenski Kongres zastopa vse Slovence na ravni nadstrankarskih slovenskih idealov, ki zadevajo uveljavitev in rast slovenstva. Povezuje naj Slovence v kulturi, znanosti, gospodarstvu in politično pluralističnem demokratičnem sistemu, da bo slovenski narod odločal, ustvarjal in gradil svojo bodočnost sam.« Glavni cilji kongresa so bili uveljavljanje samostojnosti in suverenosti slovenske države, prizadevanje za mednarodno-pravno priznanje Slovenije ter ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa.

 

Kranjc je bil v tistem času tudi predsednik Vseslovenskega odbora, ustanovljen leta 1990, da bi pomagal prizadetim zaradi hudih poplav, ki so opustošile Slovenijo. Odbor je leto kasneje delovanje razširil na moralno, finančno in politično pomoč Sloveniji pri ustanavljanju samostojne države. Opravili so več klicev kanadskim voditeljem v Ottawo, pisali so pisma in manifestirali za priznanje države, še posebej ob napadu JLA na Slovenijo. Tudi duhovniki po vseh slovenskih cerkvah so darovali maše za Slovenijo.

Stane Kranjc

Kranjc se je 26. junija 1991, skupaj z ostalimi delegati kongresa, udeležili svete maše v ljubljanski stolnici in ustanovne proslave Slovenije v Ljubljani. Trenutek, ko je pred Parlamentom jugoslovansko zastavo uradno zamenjala nova, slovenska, je bil za slehernega Slovenca nepozaben zgodovinski dogodek, poln veselja in upanja. Po besedah Staneta Kranjca je bil Cankarjev dom tiste dni pravi “War Room – vojna soba, štab”.

 

Stane Krajnc je bil rojen v Nadanjem selu v bližini Postojne, kjer je obiskoval osnovno šolo. Leta 1951 je prek Trsta odpotoval v Kanado, kjer je pridobil vrsto diplom s področja poslovnih ved, industrijskega managementa, prehrambene industrije. Še danes, pri 89 letih, je aktiven član Slovenskega letovišča, Kanadskega slovenskega kongresa, društva Simon Gregorčič, župnije Brezmadežne v Torontu, Slovenian Credit Union, Kanadskega Slovenskega zgodovinskega društva in  Starostnega doma Lipa.  Vse življenje je bil dejaven v različnih prostovoljnih in človekoljubnih organizacijah ter v slovenski skupnosti. Bil je tudi med pobudniki in ustanovitelji Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice.

 

Zaradi številnih dejanj v dobro slovenstva in Slovencev, finančne podpore Sloveniji ter zaradi aktivnega zavzemanja za osamosvojitev Slovenije in njeno mednarodno priznanje je prejel Posebno zahvalo Izvršnega sveta Skupščine RS za nesebično pomoč ob agresiji nad RS, priznanje in zahvalo za dolgoletno in uspešno delo med Slovenci v Kanadi, odlikovanje Predsednika RS z redom za zasluge za zaslužno delo v slovenski skupnosti v Kanadi, priznanje Slovenia Credit Union za nesebično delo med Slovenci v Kanadi in po svetu, priznanje za zasluge pri nastanku in izhajanju Glasila kanadskih Slovencev pa mu je podelil tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

SloArt – v pričakovanju promocije tretje številke časopisa za slovensko kulturo, umetnost, zgodovino in družbo

Prihaja nova številka časopisa SloArt. Več lahko preberete v članku, ki sta napisala Ana Žagar in Milica Rajković.   Pomlad je obdobje, ko se predstavlja nova številka časopisa SloArt v slovenščini, ki jo uresničujejo avtorice slovenskih korenin, ki delujejo na…

Bogato dogajanje pri slovenskih otrocih v Berlinu

              Tudi letos je bilo pri predšolskih otrocih in šolarjih, ki v Berlinu obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine pod vodstvom učiteljice Magdalene Novak, živahno, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. Trije spomladanski dogodki so povezali slovenske…

Butarice: slovenska navada

Slovenski običaji živijo in se ohranjajo tudi po svetu. Kako so v Slovenskem kolegiju v Mendozi v ARgentini pripravljali butarice pred cvetno nedeljo lahko preberete v spodnjem prispevku, ki ga je zapisala Tončka Šmon.  Postni čas gre k koncu. Kmalu bo…

Materinski dan in dan žena v Društvu Planika

V mesecu marcu praznujemo kar dva pomembna praznika – dan žena in materinski dan. Proslavili so jih tudi v Društvu Slovencev Planika iz Zrenjanina v Srbiji. Več lahko preberete v spodnjem prispevku, ki nam ga je poslala Milena Spremo. Ob dnevu…

Filozofski natečaj Slovenske matice za mlade

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko Slovenska matica slavi 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo,…

4. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica…

Štipendija Josephine Valencic za študij petja na Cleveland Institute of Music v ZDA

Štipendija Josephine Valencic za petje je namenjena spodbujanju študija vokalne glasbe med mladimi slovenskega rodu. Iz sklada se krije del stroškov študija na Cleveland Institute of Music (CIM). Štipendija je poimenovana je po pevki Josephine Valencic, ki je bila rojena v…

57. Primorska poje v pesmi in besedi

Revija Primorska poje v pesmi in besedi ob svoji 57. izvedbi ostaja najpomembnejša zborovska manifestacija v Sloveniji s trdno čezmejno povezanostjo. Vsako leto združuje več kot 200 pevskih zborov  in 4.000 pevcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske ter Bosne…

Knjige kot most med Avstrijo in Slovenijo

Ljubljana, 10. marca 2026 – 25 let akcije »Podarimo knjige – Schenken wir Bücher«: knjige kot most med Avstrijo in Slovenijo. V rezidenci avstrijskega veleposlanika v Ljubljani je danes potekala slovesna zaključna prireditev jubilejne izdaje avstrijsko-slovenske dobrodelne akcije »Podarimo knjige –…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.