Bi se radi odpravili na izlet po zamejstvu? Avtorica Irena Cerar je po sedmih letih raziskovanj in potepanj po slovenskem kulturnem prostoru izza naših meja spisala izletniški vodnik po slovenskem zamejstvu, ki ga je prepletla z ljudskimi pravljicami in pripovedkami.
V knjigi Pravljične poti brez meja, ki je izšla pri založbi Sidarta, je zbranih 50 izletov, ki si sledijo od Tržaškega zaliva preko Krasa, Rezije, Nadiške, Terske in Kanalske doline na Koroško ter vzdolž Karavank do Štajerske, Porabja in pokrajin ob Muri. Obmejni hrvaški in istrski izleti, kjer je avtorica iskala in našla predvsem bogate medkulturne povezave, zaokrožijo niz ciljev vzdolž naše meje.
Knjiga vsebuje tudi 52 ljudskih pravljic in pripovedk, povezanih z opisanimi kraji, ki »rušijo meje in premagujejo čas«. Irena Cerar jih je skrbno in premišljeno izbrala iz bogate zakladnice pripovednega izročila Slovencev z druge strani meje.
Kot pravi v uvodniku k svoji knjigi, je »za manjšinsko prebivalstvo ob meji namreč značilno, da so ohranjali svojo kulturno dediščino bolj kot Slovenci v matični domovini, saj jih je izročilo povezovalo in krepilo njihovo skupnost. Na srečo so se tega zavedali tudi različni raziskovalci in zapisovalci, ki so nam pripovedi ohranili. Prav zaradi njih lahko beneško, rezijansko, koroško, porabsko pripovedno izročilo, če omenim le najbolj razkošna, bogati tudi našo skupno nacionalno pravljičarsko malho.«
Ljudske pripovedi so vsak s svojo likovno govorico in samosvojo poetiko opremili priznani slovenski ilustratorji in ilustratorke različnih generacij: Marta Bartolj, Nenad Cizl, Bojana Dimitrovski, Milan Erič, Jelka Godec Schmidt in Peter Škerl, ki nas povabijo v duhovni svet čezmejnosti. Vizualno knjigo bogatijo odlične fotografije priznanih fotografov, ki prikazujejo lepoto in pestrost pokrajin onstran meje in so bile posnete prav za to knjigo. Glavnino sta prispevala Sašo Kočevar in Janez Skok. Posamezne izlete pa dopolnjuje še vrsta koristnih informacij, stvarnih napotkov in preglednih dvojezičnih zemljevidov z vrisanimi potmi, ki bodo pripomogli k lažji orientaciji na terenu. Zastavljeni so tako, da se vanje lahko odpravimo sami ali z otroki.
Pri nastajanju knjige je na različne načine sodelovalo več kot 50 ljudi: domačinov, strokovnjakov, poznavalcev, lokalnih vodnikov. Za strokovni pregled celote je poskrbel geograf in turistični vodnik Andrej Bandelj.
Pravljične poti brez meja so več kot le klasični družinski izletniški vodnik. So potopisno in literarno popotovanje po naravni in kulturni dediščini zamejskih krajev, ki so med matičnimi Slovenci po krivici neznani. Tako kot se vas bo dotaknila prečudovita narava, tako se vas bodo dotaknili tudi ljudje, ki tam živijo, in zgodbe, ki jih pripovedujejo.
Knjigo je finančno podprl Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Zbirko družinskih izletov dopolnjuje potopisni prvenec Potepuški okruški: Kako sem hodila po robu, ki je izšel pri založbi Buča. V njem so zbrane drobne osebne izkušnje, za katere v vodniku ni bilo mesta.
V potopisnem prvencu Potepuški okruški: Kako sem hodila po robu je zbranih trideset bolj intimnih, osebnih drobnih zgodb z Ireninega sedemletnega raziskovanja slovenskih zamejskih pokrajin. Sprva jih je objavljala na svojem Facebook profilu, ker pa so bile zanimive širšemu krogu ljudi, se je na povabilo Sama Vadnova iz založbe Buča odločila za knjižno izdajo. Potopisne skice spremljajo črno-bele fotografije Saša Kočevarja in Janeza Skoka. Spremno besedo je prispevala novinarka Irena Štaudohar.
Potepuški okruški niso samo zgodbe o hoji, doživljanju narave in spoznavanju novih pokrajin. So tudi zgodbe o tkanju pristnih vezi med ljudmi, o nenavadnih naključnih srečanjih, ki postanejo dragocen spomin. Pa tudi o tem, kako premagati bolečino, različne prepreke, ki jih pred nas postavlja življenje in kako biti hvaležen in se veseliti majhnih, preprostih reči.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana
tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17
E-pošta: urad.slovenci@gov.si
2020 © Vse pravice pridržane.