Ivo Jevnikar, časnikar, publicist in javni delavec iz Trsta, je bil v letih “slovenske pomladi”, osamosvajanja in prizadevanj za mednarodno priznanje Republike Slovenije kot deželni tajnik na čelu narodne zbirne stranke Slovencev v Italiji – Slovenske skupnosti (SSk). Ker je vso poklicno pot – od časnikarskega pripravnika do glavnega urednika – opravil v slovenskem radijskem in pozneje še televizijskem časnikarskem oddelku deželnega sedeža družbe RAI v Trstu, poleg tega pa se v prostem času posveča tudi raziskovanju zgodovinskih vprašanj, je imel dodatne možnosti za vpogled v dogajanje, ki ga še danes navdaja s ponosom, včasih z ganotjem, občasno z razočaranjem.

 

Jevnikar je, kot se sam spominja, čas osamosvajanja, zaradi novinarskega poklica, takratne velike politične angažiranosti in tudi zaradi osebnega navdušenja, spremljal zelo aktivno in intenzivno. V okviru dela na Radiu Trst A je obiskoval proteste, kongrese partije in pomladnih strank, tiskovne konference, zasedanja in slovesnosti ter o tem poročal in obveščal javnost. Že leta pred tem je sodeloval na Študijskih dnevih Draga, bil je namreč aktivno vpet v Delovanje društva slovenskih izobražencev, kjer so že zgodaj začeli razmišljati o samostojni in demokratični državi. Tudi v okviru svoje politične funkcije v stranki Slovenska skupnost je aktivno deloval z namenom, da bi italijanske politične sile, krajevne in državne oblasti ter ostale manjšine razumele, za kaj v resnici gre. Zbirali so podpise, prirejali protestna zborovanja in z vsemi svojimi močmi poskušali pomagati mladi domovini Sloveniji.

 

Kot je Jevnikar zapisal v obsežnem prispevku Slovenska pomlad v zamejskih zaznavah, Vloga Slovenske skupnosti med spomini in kroniko za revijo Študijskega centra za narodno spravo Dileme (2021, št. 1), je bil deželni tajnik SSk v obdobju od 10. maja 1986 do 17. aprila 1994. Vodilni ljudje SSk so se takrat ukvarjali s kopico vprašanj v zvezi z varstvom in uveljavljanjem Slovencev v Italiji (zaščitni zakon, obramba slovenske zemlje in jezika, gospodarska vprašanja, stiki z drugimi manjšinami in z oblastmi v Italiji ter Jugoslaviji, številne volilne preizkušnje, sodelovanje v izvoljenih telesih itd.), vendar so se odločno vključili v gibanje, ki je v Sloveniji zahtevalo demokratizacijo in državno neodvisnost. Želeli so biti živi del slovenskega naroda; vedeli so, da je usoda manjšine življenjsko povezana z usodo matice; pričakovali so, da bo demokratizacija “pljusknila” tudi v zamejstvo, saj je oblast v Sloveniji obravnavala zamejce po ideološkem, ne pa državniškem oz. narodnem ključu, tako da so bili med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini zapostavljanja in monopoli.

 

Zagovorniki demokratizacije in osamosvojitve so bili med rojaki v Italiji na začetku manjšina v manjšini. Njeno jedro so predstavljali tisti, ki so vztrajali pri vrednotah pluralizma in zahodne demokracije. To so izpričevali v politiki že s tem, da so delali v svoji neodvisni slovenski stranki, na področju civilne družbe pa zlasti v tisku (Katoliški glas, Mladika, Novi list, Most, Zaliv) in s kulturnimi pobudami, na primer na študijskih dnevih Društva slovenskih izobražencev “Draga”, kjer so že zgodaj nastopali vidni slovenski “oporečniki”.

Ivo Jevnikar

Za neodvisno Slovenijo sprva ni bilo veliko ljudi – predvsem iz strahu pred sosednjimi narodi; zaradi zaskrbljenosti za položaje in delovna mesta v novih političnih ter gospodarskih razmerah; zaradi ukoreninjenih vseslovanskih čustev in vezi iz časa partizanskega boja. Ideja o samostojni slovenski državi je živela kot “pobožna”, a težko uresničljiva želja. Vztrajno in dejavno pa so jo gojili posamezniki kot Franc Jeza in redki predstavniki politične emigracije, ki so se naselili v Trstu ter kot šolniki in kulturni delavci vplivali tudi na manjše kroge mladih. Ko se je pokazalo, da bi se stoletna težnja slovenskega naroda zaradi spremenjenih mednarodnih razmerij in političnega ter gospodarskega propadanja komunističnega režima v Jugoslaviji lahko uresničila, pa je zajela tudi zamejstvo. Ob oboroženem napadu na Slovenijo pa so odpadli pomisleki še pri zadnjih dvomljivcih.

 

Mladinska sekcija SSk se je močno zavzela že za izražanje solidarnosti v času aretacije in sojenja “četverici” v Ljubljani, vodilni predstavniki SSk pa so imeli srečanja s snovalci novih političnih sil v Sloveniji; nastopali so na njihovih kongresih in zborovanjih, tudi med prvo svobodno volilno kampanjo. Zlasti po nastopu jugoslovanske vojske in potem, ko je šlo za mednarodno priznanje, so razlagali italijanskim političnim silam, krajevnim in državnim oblastem ter ostalim manjšinam v Italiji, za kaj v resnici gre; v Ljubljano so pospremili visoke italijanske politike itd. Z glavnino slovenskega naroda so delili skrbi in veselje.

 

Ivo Jevnikar se je rodil v Trstu leta 1954, oblikoval se je v skavtski organizaciji in Slovenskem kulturnem klubu ter se zelo zgodaj vključil v manjšinsko javno, politično in kulturno življenje. Veliko sodeluje z mediji vseh “treh Slovenij”, zlasti z revijo Mladika. Med zgodovinskimi raziskavami se lahko omeni njegovo preučevanje “primorskih padalcev”, iz česar je nastal tudi dokumentarni film Samo idealisti, Junaška in tragična zgodba primorskih padalcev (RAI Trst, 2018, režija: Marija Brecelj) in življenjske poti mučeniškega božjega služabnika p. Placida Corteseja.

Natečaj: Razpis za zbornik Rukopisi 49

Mladinski center v Pančevu (Dom omladine Pančevo) vabi k 49. razpisu za Zbornik poezije in kratke proze mladih s prostora nekdanje Jugoslavije – Rukopisi 49. Udeležijo se ga lahko vsi, stari od 15 do 30 let, ki pišejo v jezikih…

Štipendije za potomce Slovencev

              Štipendije za potomce Slovencev so mogoče za naslednje tečaje, roki za prijavo so prav tako navedeni:   Jutranji in Popoldanski tečaj slovenskega jezika na spletu, pomlad 2026 rok za prijavo: 1. februar 2026…

Bralna značka Slovenije v Zadru

              Na svoji poti po Hrvaški nas je, v Zadru obiskala Mag. Tilka Jamnik iz društva Bralna značka Slovenije.   Vse manj beremo! Prav zato je toliko bolj pomembno zavedanje, da je branje pomembno.…

Večer slovenskega jezika v Domu Sodalitas, Tinje

Novembra 2025 je v Domu Sodalitas V Tinjah na avstrijskem Koroškem potekal Pogovorni večer o slovenskem jeziku, duši naroda. Spodaj objavljamo prispevek, ki ga je pripravila Jasna Martinjak iz Zavoda Rodna Zemlja.   Večer, posvečen slovenskemu jeziku, je bil čudovit…

Štipendije inž. Albina Ločičnika za študente inžinirstva v Furlaniji – Julijski krajini

Slovenska prosveta razpisuje štirinajsto leto štipendije v spomin na dobrotnika inž. Albina Ločičnika za študijsko leto 2025/26. Za štipendijo lahko zaprosijo študenti/študentke inženirstva. Vlagatelj mora za pridobitev štipendije izpolnjevati sledeče pogoje:– imeti status rednega študenta;– imeti stalno bivališče v Furlaniji – Julijski krajini; Obvezno…

Bralna značka Slovenije v Zadru

Na svoji poti po Hrvaški je Mag. Tilka Jamnik z Bralno značko Slovenije 2. decembra 2025 prispela v Zadar. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Zadru Tatjana Bajlo.   Vse manj beremo! Zavedamo…

Tretje in četrto srečanje projekta Šport brez meja

Decembra sta potekali tretje in četrto srečanje projekta Šport brez meja. Mladi kolesarji iz Kolesarske zveze iz avstrijske Koroške so prišli na rekreativno kolesarjenje v Novo mesto, pridružili so se jim še mladi kolesarji iz slovenskih kolesarskih klubov.  Na Velodromu…

Colegio Esloveno – Zaključek šolskega leta 2025

Še enkrat je leto naokoli. Končal se je šolski čas za obdobje 2025. Učenci z veseljem pričakujejo počitnice in dopust. Po uspešnem poteku pouka v razredih in tudi oblikovanju poznanstva pri obiskih raznih predmetov izven kolegija, so dan za dnevom…

20. let delovanja Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar

Slovenci v Zadru in prijatelji Slovenije so slovesno in pomenljivo obeležili adventne dni in božične praznike. Praznovali so 20. obletnico delovanja Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar. Ob tej priložnosti je bila predstavljena istoimenska monografija, katere avtorici sta dr. Barbara Riman…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.