Leandra Škofa je v slovensko skupnost leta 1990 pritegnilo gibanje za ustanovitev Kanadskega in Svetovnega slovenskega kongresa, ker je v tem videl možnost, da se slovenski narod, raztresen po vsem svetu, poveže med seboj in s Slovenci v domovini.

 

Na ustanovnem sestanku je bil izvoljen za tajnika Kanadskega slovenskega kongresa in v tej vlogi je zelo aktivno deloval v najbolj ključnem obdobju slovenske zgodovine, še zlasti v prvih dneh slovenske desetdnevne vojne, ko je bila večina drugih vodilnih članov Svetovnega slovenskega kongresa v Sloveniji, na ustanovnem zasedanju. Takrat je slovenska skupnost v Torontu najbolj složno delovala: Jože Kastelic je v svoji stavbi dal na razpolago pisarniško sobo, kjer je Škof vodil Informacijski center, iz katerega je s skupino prostovoljcev pošiljal novice o stanju v Sloveniji kanadski vladi v Ottawi in raznim kanadskim medijem ter lobiral pri kanadskih politikih in pri veleposlaništvih drugih držav za priznanje samostojne Slovenije. Informacijski center je imel pomembno vlogo pri koordinaciji protestnih zborovanj, pri zbiranju denarja za pomoč Sloveniji ter pri obveščanju širše slovenske skupnosti o situaciji v domovini. Sodeloval je pri organizaciji protestnih shodov pred stavbo parlamenta Ontaria ter pred torontsko mestno hišo, kjer je imel več govorov, sicer pa je lobiral pri kanadskih vladnih politikih (premier Brian Mulroney, ministrica za zunanje zadeve Barbara McDougall, kanadski veleposlanik pri OZN idr.). V pogovoru za Glasilo kanadskih Slovencev se je Škof s ponosom spominjal, kako ga je 15. januarja 1992, prav na dan, ko je bila v Torontu slovesna manifestacija v počastitev mednarodnega priznanja samostojne Slovenije, zgodaj zjutraj poklicala tedanja zunanja ministrica Kanade in mu povedala, da tudi Kanada priznava samostojno Republiko Slovenijo. Kanada je bila ena prvih zunaj evropskih držav, ki je priznala samostojno Slovenijo. Vse ali večino dopisovanja v času priznanja Slovenije je šlo preko njega. Zelo je bil podkovan v angleškem jeziku, kar je bilo velikega pomena, saj so uradi takrat zahtevali visoko raven jezika.

 

Škof se je rodil leta 1926 v Mačkovcih pri Murski Soboti, očetu Korošcu in materi Štajerki. Večji del svojega življenja v domovini je preživel v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo, pa tudi univerzo, katere dokončanje mu je preprečila vojna. Leto dni je zato delal kot prostovoljec na arheološkem oddelku v ljubljanskem muzeju. Ker ni bilo izgledov, da bo lahko nadaljeval študij v Sloveniji, ga je oče poslal k svojemu bratu na Koroško in tako je na graški univerzi tri leta študiral rimsko arheologijo in arhitekturo.

vir: Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo

Leta 1948, ko je bilo stanje v Evropi ponovno zelo napeto, se je odločil za preselitev v Kanado. Po prihodu je moral, tako kot drugi vojni begunci, opraviti enoletno pogodbeno delo; nekaj časa je delal v gozdu, potem na železniški progi, nazadnje pa še na gradbišču vojaškega centra Petowawa pri Ottawi. Po prihodu v Toronto leta 1949 se je takoj vpisal na torontsko univerzo in ob nočni zaposlitvi podnevi obiskoval predavanja. V šestih letih mu je uspelo doseči magisterij iz ekonomskih znanosti. Najprej se je zaposlil v podjetju, ki je gradilo nakupovalne centre, kasneje pa je kar 26 let kot vodja oddelka za raziskavo trga in načrtovanje delal v Hydro Electric Power Commission of Ontario, drugem največjem elektroenergetskem podjetju na svetu. Po upokojitvi se je posvetil svojim največjim hobijem – potovanjem, numizmatiki in jadranju. To pa je bil tudi čas, ko se je začel aktivno udejstvovati v slovenski skupnosti.  

 

Bil je tudi tajnik Vseslovenskega kulturnega odbora. Leta 2000, ko se je tedanja urednica Glasila nepričakovano odselila iz Ontaria, je Leander na prigovarjanje predsednika Vseslovenskega kulturnega odbora Florjana Markuna prevzel uredniško delo in skupaj s Frankom Brencetom pripravljal to publikacijo pet let. In ko Ivan Dolenc ni več mogel pripravljati novic za radijsko oddajo, je prevzel še to delo, urednikovanju Glasila pa se je odpovedal, saj je vse skupaj postalo zanj pri osmih križih prenaporno.

Smeh do solz s Tadejem Tošem

Slovenci v Švici smo se s Tadejem Tošem nasmejali do solz. Podrobneje o dogodku je zapisal J. Čuk. V nedeljo, 14.9.25 je društvu Kulturni most Švica – Slovenija uspelo zbrati preko 100 Slovencev na, kot so ga sami poimenovali, najbolj zabavnem…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Ekipa RTV Slovenija obiskala Slovence iz Pančeva. Več o tem je v prispevku zapisal Josip Veber. Dne 12. septembra je televizijska ekipa RTV Slovenija-studio v Mariboru obiskala Združenje Slovencev “Logarska dolina” v Pančevu. Razlog za obisk je bilo snemanje oddaje “Rojaki”,…

Embassy Festival v Haagu 2025

Prvo septembrsko soboto, 6. septembra 2025, je v Haagu ponovno potekal Embassy Festival, ki je že trinajstič zapored združil paviljone držav z vsega sveta. Med njimi je bila tudi letos ponosno predstavljena Slovenija. Objavljamo prispevek, ki ga je pripravila Sonja…

Na Rabu prenovili spominsko pokopališče

Na Rabu prenovili spominsko pokopališče Rab, 6. september 2025 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo v zadovoljstvu, da je spominski park pokopališča…

Spomin in upanje nista izgubljena

Spomin in upanje nista izgubljena 64.  tradicionalno vseslovensko srečanje nekdanjih internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnank ter ukradenih otrok, njihovih svojcev in prijateljev – osrednja slovesnost. Slavnostna govornica in častna pokroviteljica srečanja, dr. Nataša…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

              Belokrajinske specialitete in zanimiv program so zadovoljili goste dogodka “Naše slovenske specialitete”.   Združenje Slovencev “Logarska dolina”, podružnica v Kovinu, je že osmič organiziralo svoj tradicionalni kulturni dogodek Gastronomski dogodek “Naše slovenske specialitete”.…

Poezija iz duše

V Mestni knjižnici Zadar je Slovensko kulturno društvo Lipa v juliju organiziralo literarni dogodek z naslovom »Poezija iz duše«. Društvo že vrsto let deluje na različnih področjih, poleg znane likovne sekcije pa spodbuja tudi literaturo, planinarenje, fotografijo in vrsto drugih. Voditeljica…

Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu za študijsko leto 2025/2026

Javni sklad je objavil javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2025/2026. Rok prijave je do vključno 30.9.2025. Predmet javnega razpisa je prva dodelitev štipendij Slovencem v…

Slovenska putica v Brestovački Banji pri Boru

V Brestovački banji je bila letos obeležena 190. obletnica prihoda barona Herderja. Ob tej priložnosti je potekala bogata prireditev, ki je združila razstave spominkov, ročnih izdelkov in predmetov starih obrti, pokušine tradicionalnih jedi ter oglede zgodovinskih znamenitosti, med katerimi izstopata…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.