Tom Harkin je bil v času osamosvajanja Slovenije član ameriškega senata, James Oberstar in Dennis Eckart pa člana predstavniškega doma ameriškega kongresa. Vsi trije so se dobro zavedali slovenskih korenin in bili nanje ponosni ter zato v tem prelomnem času izkoristili svoje visoke politične funkcije za pomoč nastajajoči slovenski državi.

 

V času, ko smo Slovenci na plebiscitu jasno izrazili vizijo, da želimo živeti v demokratični in samostojni državi, te želje marsikdo v tujini ni razumel, saj dogajanja v tem delu Evrope ni pobližje poznal. Enako je veljalo tudi za številne politike tujih držav. Zato so bili toliko pomembnejši politiki, pogosto slovenskega rodu, ki so se takoj zavzeli za slovensko neodvisnost in pred kolegi argumentirali z razlogi, zakaj je to pričakovanje slovenskega naroda legitimno in upravičeno. V največji slovenski izseljenski skupnosti, Združenih državah Amerike, so številni Slovenci uspeli tudi na političnem parketu. V času osamosvajanja Slovenije so v ameriškem kongresu sedeli trije potomci slovenskih izseljencev in se angažirali v prid novonastajajoči državi.

 

Eckart in Oberstar sta že 20. maja 1991 organizirala skupno resolucijo ameriškega kongresa, ki jo je podpisalo dvanajst kongresnikov. V resoluciji, ki so jo v obliki pisma poslali ameriškemu zunanjemu ministru Jamesu Bakerju, so izrazili svojo zaskrbljenost nad razmerami v Jugoslaviji in poudarili podporo izvedbam demokratičnih reform in tržni ekonomiji.

 

Že prej, 29. januarja in 27. aprila 1991 je Eckart izkoristil svoja govora v predstavniškem domu za opozorjanje na nevarnost napada Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo. Zahteval je politično akcijo, ki bi preprečila nasilje v domovini njegovih staršev in dedov. Tudi v svojem govoru 27. junija 1991 je pozval zunanje ministrstvo in predsednika Busha, naj bolj zavzeto podpreta mirno ureditev razmer na območju nekdanje Jugoslavije. Julija 1991 je Dennis Eckart skupaj s senatorjem iz Ohia Johnom Glennom poslal skupno resolucijo ameriškemu predsedniku Georgu Bushu z zahtevo po priznanju neodvisne Slovenije. Glenn je ob tem za slovenski časopis v Clevelandu Ameriško domovino izjavil, da je globoko razočaran, da ZDA nadaljujejo s svojo zavajajočo politiko nepriznanja Slovenije.

 

Oberstar je bil  eden najodločnejših zagovornikov in velik prijatelj, ki je bil vedno pripravljen sprejeti vsakega obiskovalca iz Slovenije. »Živijo Slovenci« je bil njegov tradicionalen pozdrav, s katerim je pozdravil vsakega obiskovalca, v svoji pisarni polni slovenskih spominkov. Odločno je izkazoval svojo podporo slovenski osamosvojitvi in pridruževanju zvezi Nato, kasneje pa tudi pri drugih projektih. Leta 2005 sta mu takratni predsednik državnega zbora France Cukjati in takratni premier Janez Janša v imenu obolelega predsednika Janeza Drnovška izročila odlikovanje Zlati red za zasluge.

Tom Harkin vir: wikipedia, James Oberstar vir: wikipedia in Dennis Eckart vir: Kent State University

Tudi Harkin je bil na domovino svoje matere vedno ponosen. Leta 2010 na nogometnem prvenstvu  slovenske in ameriške reprezentance v Južni Afriki, sta si z veleposlanikom Romanom Kirnom po izenačenem izidu izmenjala darili, steklenico viskija iz Iowe in vina iz Slovenije. Njegov oče je bil Irec, mati Frances pa Slovenka. Za prizadevanje in pomoč pri mednarodnem uveljavljanju Republike Slovenije mu je leta 2005 takratni predsednik Janez Drnovšek podelil Zlati red za zasluge RS.

 

James Oberstar je v St. Paulu dokončal študij, leta 1957 pa je v Belgiji opravil magisterij iz evropskih študijev. Na Haitiju je štiri leta ameriške marince učil francoščino in Haitijce angleščino. Leta 1963 se je pridružil kabinetu kongresnika Johna Blatnika, kjer je deloval do leta 1974, ko se je s položaja šefa kabineta podal na volitve in zmagal. Kongresnik je bil 36 let vse do leta 2010. S svojimi kompetencami je postal mednarodno priznan strokovnjak za letalstvo in letalsko varnost in je med drugim avtor zakonskih sprememb o letalski varnosti po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001.

 

Eckart rojen v Clevelandu, Ohio, obiskoval je univerzo Xavier v Cincinnatih, leta 1977 pa je pridobil diplomo BA. Leta 1974 je pridobil LL.B. na Cleveland State University , Cleveland-Marshall Law School, leta 1974 pa je bil sprejet v Ohio Bar. Svojo odvetniško kariero začel v Clevelandu, kjer je bil pomočnik tožilca v Lake County-u v Ohiu. Leta 1974 je Eckart osvojil sedež v predstavniški hiši v Ohiu , kjer je od leta 1975 do 1980. Med 1978 in 1982 je bil podpredsednik Slovenskega narodnega društva za koristi.

 

Harkin se je rodil 19. novembra 1939 v vasi Cumming v zvezni državi Iowi očetu rudarju in slovenki, ki je umrla, ko je bil star 10 let. Harkin svoje skromne delavske in slovenske korenine vedno poudarja na političnih zborovanjih zato v zveznem senatu velja za enega najodločnejših zagovornikov pravic žensk, kmetov, delavcev, invalidov, starejših in otrok.

Rojaki za samostojno Slovenijo

Smeh do solz s Tadejem Tošem

Slovenci v Švici smo se s Tadejem Tošem nasmejali do solz. Podrobneje o dogodku je zapisal J. Čuk. V nedeljo, 14.9.25 je društvu Kulturni most Švica – Slovenija uspelo zbrati preko 100 Slovencev na, kot so ga sami poimenovali, najbolj zabavnem…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

Ekipa RTV Slovenija obiskala Slovence iz Pančeva. Več o tem je v prispevku zapisal Josip Veber. Dne 12. septembra je televizijska ekipa RTV Slovenija-studio v Mariboru obiskala Združenje Slovencev “Logarska dolina” v Pančevu. Razlog za obisk je bilo snemanje oddaje “Rojaki”,…

Embassy Festival v Haagu 2025

Prvo septembrsko soboto, 6. septembra 2025, je v Haagu ponovno potekal Embassy Festival, ki je že trinajstič zapored združil paviljone držav z vsega sveta. Med njimi je bila tudi letos ponosno predstavljena Slovenija. Objavljamo prispevek, ki ga je pripravila Sonja…

Na Rabu prenovili spominsko pokopališče

Na Rabu prenovili spominsko pokopališče Rab, 6. september 2025 – Redno vsakoletno srečanja preživelih taboriščnikov, njihovih svojcev in prijateljev ter vseh, ki skrbe za to, da se zločin ne pozabi, je letos minilo v zadovoljstvu, da je spominski park pokopališča…

Spomin in upanje nista izgubljena

Spomin in upanje nista izgubljena 64.  tradicionalno vseslovensko srečanje nekdanjih internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnank ter ukradenih otrok, njihovih svojcev in prijateljev – osrednja slovesnost. Slavnostna govornica in častna pokroviteljica srečanja, dr. Nataša…

Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo

              Belokrajinske specialitete in zanimiv program so zadovoljili goste dogodka “Naše slovenske specialitete”.   Združenje Slovencev “Logarska dolina”, podružnica v Kovinu, je že osmič organiziralo svoj tradicionalni kulturni dogodek Gastronomski dogodek “Naše slovenske specialitete”.…

Poezija iz duše

V Mestni knjižnici Zadar je Slovensko kulturno društvo Lipa v juliju organiziralo literarni dogodek z naslovom »Poezija iz duše«. Društvo že vrsto let deluje na različnih področjih, poleg znane likovne sekcije pa spodbuja tudi literaturo, planinarenje, fotografijo in vrsto drugih. Voditeljica…

Štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu za študijsko leto 2025/2026

Javni sklad je objavil javni razpis za dodelitev štipendij za študij v Republiki Sloveniji za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu za študijsko leto 2025/2026. Rok prijave je do vključno 30.9.2025. Predmet javnega razpisa je prva dodelitev štipendij Slovencem v…

Slovenska putica v Brestovački Banji pri Boru

V Brestovački banji je bila letos obeležena 190. obletnica prihoda barona Herderja. Ob tej priložnosti je potekala bogata prireditev, ki je združila razstave spominkov, ročnih izdelkov in predmetov starih obrti, pokušine tradicionalnih jedi ter oglede zgodovinskih znamenitosti, med katerimi izstopata…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.