Tom Harkin je bil v času osamosvajanja Slovenije član ameriškega senata, James Oberstar in Dennis Eckart pa člana predstavniškega doma ameriškega kongresa. Vsi trije so se dobro zavedali slovenskih korenin in bili nanje ponosni ter zato v tem prelomnem času izkoristili svoje visoke politične funkcije za pomoč nastajajoči slovenski državi.

 

V času, ko smo Slovenci na plebiscitu jasno izrazili vizijo, da želimo živeti v demokratični in samostojni državi, te želje marsikdo v tujini ni razumel, saj dogajanja v tem delu Evrope ni pobližje poznal. Enako je veljalo tudi za številne politike tujih držav. Zato so bili toliko pomembnejši politiki, pogosto slovenskega rodu, ki so se takoj zavzeli za slovensko neodvisnost in pred kolegi argumentirali z razlogi, zakaj je to pričakovanje slovenskega naroda legitimno in upravičeno. V največji slovenski izseljenski skupnosti, Združenih državah Amerike, so številni Slovenci uspeli tudi na političnem parketu. V času osamosvajanja Slovenije so v ameriškem kongresu sedeli trije potomci slovenskih izseljencev in se angažirali v prid novonastajajoči državi.

 

Eckart in Oberstar sta že 20. maja 1991 organizirala skupno resolucijo ameriškega kongresa, ki jo je podpisalo dvanajst kongresnikov. V resoluciji, ki so jo v obliki pisma poslali ameriškemu zunanjemu ministru Jamesu Bakerju, so izrazili svojo zaskrbljenost nad razmerami v Jugoslaviji in poudarili podporo izvedbam demokratičnih reform in tržni ekonomiji.

 

Že prej, 29. januarja in 27. aprila 1991 je Eckart izkoristil svoja govora v predstavniškem domu za opozorjanje na nevarnost napada Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo. Zahteval je politično akcijo, ki bi preprečila nasilje v domovini njegovih staršev in dedov. Tudi v svojem govoru 27. junija 1991 je pozval zunanje ministrstvo in predsednika Busha, naj bolj zavzeto podpreta mirno ureditev razmer na območju nekdanje Jugoslavije. Julija 1991 je Dennis Eckart skupaj s senatorjem iz Ohia Johnom Glennom poslal skupno resolucijo ameriškemu predsedniku Georgu Bushu z zahtevo po priznanju neodvisne Slovenije. Glenn je ob tem za slovenski časopis v Clevelandu Ameriško domovino izjavil, da je globoko razočaran, da ZDA nadaljujejo s svojo zavajajočo politiko nepriznanja Slovenije.

 

Oberstar je bil  eden najodločnejših zagovornikov in velik prijatelj, ki je bil vedno pripravljen sprejeti vsakega obiskovalca iz Slovenije. »Živijo Slovenci« je bil njegov tradicionalen pozdrav, s katerim je pozdravil vsakega obiskovalca, v svoji pisarni polni slovenskih spominkov. Odločno je izkazoval svojo podporo slovenski osamosvojitvi in pridruževanju zvezi Nato, kasneje pa tudi pri drugih projektih. Leta 2005 sta mu takratni predsednik državnega zbora France Cukjati in takratni premier Janez Janša v imenu obolelega predsednika Janeza Drnovška izročila odlikovanje Zlati red za zasluge.

Tom Harkin vir: wikipedia, James Oberstar vir: wikipedia in Dennis Eckart vir: Kent State University

Tudi Harkin je bil na domovino svoje matere vedno ponosen. Leta 2010 na nogometnem prvenstvu  slovenske in ameriške reprezentance v Južni Afriki, sta si z veleposlanikom Romanom Kirnom po izenačenem izidu izmenjala darili, steklenico viskija iz Iowe in vina iz Slovenije. Njegov oče je bil Irec, mati Frances pa Slovenka. Za prizadevanje in pomoč pri mednarodnem uveljavljanju Republike Slovenije mu je leta 2005 takratni predsednik Janez Drnovšek podelil Zlati red za zasluge RS.

 

James Oberstar je v St. Paulu dokončal študij, leta 1957 pa je v Belgiji opravil magisterij iz evropskih študijev. Na Haitiju je štiri leta ameriške marince učil francoščino in Haitijce angleščino. Leta 1963 se je pridružil kabinetu kongresnika Johna Blatnika, kjer je deloval do leta 1974, ko se je s položaja šefa kabineta podal na volitve in zmagal. Kongresnik je bil 36 let vse do leta 2010. S svojimi kompetencami je postal mednarodno priznan strokovnjak za letalstvo in letalsko varnost in je med drugim avtor zakonskih sprememb o letalski varnosti po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001.

 

Eckart rojen v Clevelandu, Ohio, obiskoval je univerzo Xavier v Cincinnatih, leta 1977 pa je pridobil diplomo BA. Leta 1974 je pridobil LL.B. na Cleveland State University , Cleveland-Marshall Law School, leta 1974 pa je bil sprejet v Ohio Bar. Svojo odvetniško kariero začel v Clevelandu, kjer je bil pomočnik tožilca v Lake County-u v Ohiu. Leta 1974 je Eckart osvojil sedež v predstavniški hiši v Ohiu , kjer je od leta 1975 do 1980. Med 1978 in 1982 je bil podpredsednik Slovenskega narodnega društva za koristi.

 

Harkin se je rodil 19. novembra 1939 v vasi Cumming v zvezni državi Iowi očetu rudarju in slovenki, ki je umrla, ko je bil star 10 let. Harkin svoje skromne delavske in slovenske korenine vedno poudarja na političnih zborovanjih zato v zveznem senatu velja za enega najodločnejših zagovornikov pravic žensk, kmetov, delavcev, invalidov, starejših in otrok.

Rojaki za samostojno Slovenijo

SloArt – v pričakovanju promocije tretje številke časopisa za slovensko kulturo, umetnost, zgodovino in družbo

Prihaja nova številka časopisa SloArt. Več lahko preberete v članku, ki sta napisala Ana Žagar in Milica Rajković.   Pomlad je obdobje, ko se predstavlja nova številka časopisa SloArt v slovenščini, ki jo uresničujejo avtorice slovenskih korenin, ki delujejo na…

Bogato dogajanje pri slovenskih otrocih v Berlinu

              Tudi letos je bilo pri predšolskih otrocih in šolarjih, ki v Berlinu obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine pod vodstvom učiteljice Magdalene Novak, živahno, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. Trije spomladanski dogodki so povezali slovenske…

Butarice: slovenska navada

Slovenski običaji živijo in se ohranjajo tudi po svetu. Kako so v Slovenskem kolegiju v Mendozi v ARgentini pripravljali butarice pred cvetno nedeljo lahko preberete v spodnjem prispevku, ki ga je zapisala Tončka Šmon.  Postni čas gre k koncu. Kmalu bo…

Materinski dan in dan žena v Društvu Planika

V mesecu marcu praznujemo kar dva pomembna praznika – dan žena in materinski dan. Proslavili so jih tudi v Društvu Slovencev Planika iz Zrenjanina v Srbiji. Več lahko preberete v spodnjem prispevku, ki nam ga je poslala Milena Spremo. Ob dnevu…

Filozofski natečaj Slovenske matice za mlade

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko Slovenska matica slavi 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo,…

4. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica…

Štipendija Josephine Valencic za študij petja na Cleveland Institute of Music v ZDA

Štipendija Josephine Valencic za petje je namenjena spodbujanju študija vokalne glasbe med mladimi slovenskega rodu. Iz sklada se krije del stroškov študija na Cleveland Institute of Music (CIM). Štipendija je poimenovana je po pevki Josephine Valencic, ki je bila rojena v…

57. Primorska poje v pesmi in besedi

Revija Primorska poje v pesmi in besedi ob svoji 57. izvedbi ostaja najpomembnejša zborovska manifestacija v Sloveniji s trdno čezmejno povezanostjo. Vsako leto združuje več kot 200 pevskih zborov  in 4.000 pevcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske ter Bosne…

Knjige kot most med Avstrijo in Slovenijo

Ljubljana, 10. marca 2026 – 25 let akcije »Podarimo knjige – Schenken wir Bücher«: knjige kot most med Avstrijo in Slovenijo. V rezidenci avstrijskega veleposlanika v Ljubljani je danes potekala slovesna zaključna prireditev jubilejne izdaje avstrijsko-slovenske dobrodelne akcije »Podarimo knjige –…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.