Tom Harkin je bil v času osamosvajanja Slovenije član ameriškega senata, James Oberstar in Dennis Eckart pa člana predstavniškega doma ameriškega kongresa. Vsi trije so se dobro zavedali slovenskih korenin in bili nanje ponosni ter zato v tem prelomnem času izkoristili svoje visoke politične funkcije za pomoč nastajajoči slovenski državi.

 

V času, ko smo Slovenci na plebiscitu jasno izrazili vizijo, da želimo živeti v demokratični in samostojni državi, te želje marsikdo v tujini ni razumel, saj dogajanja v tem delu Evrope ni pobližje poznal. Enako je veljalo tudi za številne politike tujih držav. Zato so bili toliko pomembnejši politiki, pogosto slovenskega rodu, ki so se takoj zavzeli za slovensko neodvisnost in pred kolegi argumentirali z razlogi, zakaj je to pričakovanje slovenskega naroda legitimno in upravičeno. V največji slovenski izseljenski skupnosti, Združenih državah Amerike, so številni Slovenci uspeli tudi na političnem parketu. V času osamosvajanja Slovenije so v ameriškem kongresu sedeli trije potomci slovenskih izseljencev in se angažirali v prid novonastajajoči državi.

 

Eckart in Oberstar sta že 20. maja 1991 organizirala skupno resolucijo ameriškega kongresa, ki jo je podpisalo dvanajst kongresnikov. V resoluciji, ki so jo v obliki pisma poslali ameriškemu zunanjemu ministru Jamesu Bakerju, so izrazili svojo zaskrbljenost nad razmerami v Jugoslaviji in poudarili podporo izvedbam demokratičnih reform in tržni ekonomiji.

 

Že prej, 29. januarja in 27. aprila 1991 je Eckart izkoristil svoja govora v predstavniškem domu za opozorjanje na nevarnost napada Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo. Zahteval je politično akcijo, ki bi preprečila nasilje v domovini njegovih staršev in dedov. Tudi v svojem govoru 27. junija 1991 je pozval zunanje ministrstvo in predsednika Busha, naj bolj zavzeto podpreta mirno ureditev razmer na območju nekdanje Jugoslavije. Julija 1991 je Dennis Eckart skupaj s senatorjem iz Ohia Johnom Glennom poslal skupno resolucijo ameriškemu predsedniku Georgu Bushu z zahtevo po priznanju neodvisne Slovenije. Glenn je ob tem za slovenski časopis v Clevelandu Ameriško domovino izjavil, da je globoko razočaran, da ZDA nadaljujejo s svojo zavajajočo politiko nepriznanja Slovenije.

 

Oberstar je bil  eden najodločnejših zagovornikov in velik prijatelj, ki je bil vedno pripravljen sprejeti vsakega obiskovalca iz Slovenije. »Živijo Slovenci« je bil njegov tradicionalen pozdrav, s katerim je pozdravil vsakega obiskovalca, v svoji pisarni polni slovenskih spominkov. Odločno je izkazoval svojo podporo slovenski osamosvojitvi in pridruževanju zvezi Nato, kasneje pa tudi pri drugih projektih. Leta 2005 sta mu takratni predsednik državnega zbora France Cukjati in takratni premier Janez Janša v imenu obolelega predsednika Janeza Drnovška izročila odlikovanje Zlati red za zasluge.

Tom Harkin vir: wikipedia, James Oberstar vir: wikipedia in Dennis Eckart vir: Kent State University

Tudi Harkin je bil na domovino svoje matere vedno ponosen. Leta 2010 na nogometnem prvenstvu  slovenske in ameriške reprezentance v Južni Afriki, sta si z veleposlanikom Romanom Kirnom po izenačenem izidu izmenjala darili, steklenico viskija iz Iowe in vina iz Slovenije. Njegov oče je bil Irec, mati Frances pa Slovenka. Za prizadevanje in pomoč pri mednarodnem uveljavljanju Republike Slovenije mu je leta 2005 takratni predsednik Janez Drnovšek podelil Zlati red za zasluge RS.

 

James Oberstar je v St. Paulu dokončal študij, leta 1957 pa je v Belgiji opravil magisterij iz evropskih študijev. Na Haitiju je štiri leta ameriške marince učil francoščino in Haitijce angleščino. Leta 1963 se je pridružil kabinetu kongresnika Johna Blatnika, kjer je deloval do leta 1974, ko se je s položaja šefa kabineta podal na volitve in zmagal. Kongresnik je bil 36 let vse do leta 2010. S svojimi kompetencami je postal mednarodno priznan strokovnjak za letalstvo in letalsko varnost in je med drugim avtor zakonskih sprememb o letalski varnosti po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001.

 

Eckart rojen v Clevelandu, Ohio, obiskoval je univerzo Xavier v Cincinnatih, leta 1977 pa je pridobil diplomo BA. Leta 1974 je pridobil LL.B. na Cleveland State University , Cleveland-Marshall Law School, leta 1974 pa je bil sprejet v Ohio Bar. Svojo odvetniško kariero začel v Clevelandu, kjer je bil pomočnik tožilca v Lake County-u v Ohiu. Leta 1974 je Eckart osvojil sedež v predstavniški hiši v Ohiu , kjer je od leta 1975 do 1980. Med 1978 in 1982 je bil podpredsednik Slovenskega narodnega društva za koristi.

 

Harkin se je rodil 19. novembra 1939 v vasi Cumming v zvezni državi Iowi očetu rudarju in slovenki, ki je umrla, ko je bil star 10 let. Harkin svoje skromne delavske in slovenske korenine vedno poudarja na političnih zborovanjih zato v zveznem senatu velja za enega najodločnejših zagovornikov pravic žensk, kmetov, delavcev, invalidov, starejših in otrok.

Rojaki za samostojno Slovenijo

Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji (februar - junij 2023)

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik vabi na Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji. Spletni tečaj, ki bo dvakrat tedensko po tri šolske ure potekal med  28. februarjem 2023 in 6. junijem 2023, je namenjen…

Postanite člani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), največje slovenske knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica je knjižnica vseh Slovencev. Zbira, hrani in daje na uporabo nacionalno zbirko knjižničnega gradiva, ki mu z eno besedo rečemo slovenika. To je gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev in slovenskih založb,…

XXI. Nagradni natečaja za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 360 različnih…

Nagradni natečaji na temo Prisluhni in pomagaj

Ventilator besed, revija za kulturo vzgojo in izobraževanje, v rubriki Natečaji lahko sodelujete pri različnih nagradnih natečajih, pri katerih se lahko izrazite kot literarni ali likovni ustvarjalci ali pa kar oboje. V letošnjem letu bodo razpisali natečaje na temi PRISLUHNI IN…

Študij v Sloveniji – predstavitev slovenskih univerz, 16. 2. 2023 ob 14.00

Ekipa Study in Slovenia vabi na spletno predstavitev študija v Sloveniji. Predstavitev za Slovence v zamejstvu in po svetu bo potekala 16. februarja 2023 ob 14.00 uri (CET).   V okviru predstavitev bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja…

Razpis za promocijo slovenskega jezika

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023. Namen razpisa je:promocija slovenskega jezika s spodbujanjem besedilnih spretnosti in bralne pismenosti uporabnikov in uporabnic slovenskega jezika,ozaveščanje o…

Štipendije za tečaje slovenskega jezika

Leto, ki se je pričelo, je lahko odlična priložnost tudi za obnovitev, nadgraditev ali pa začetek učenja slovenskega jezika. Tudi letos Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom…

Zaključek slovenskih šol v Buenos Airesu

Te dni, ko v Sloveniji doživljamo končno pravo zimo, je v Argentini prav prijetno vroče in najmlajši se veselijo, saj uživajo v zasluženih poletnih počitnicah. V zadnjem mesecu preteklega leta so se tako za nekaj časa poslovili od šolskih klopi.…

Miklavževanje 22 v Zürichu

Še en simpatičen prispevek o miklavževanju, ki so nam ga poslali iz Aktiva učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, vam ponujamo v branje. Letošnja miklavževa nedelja, 11. 12. 2022 je bila radodarna, saj nam je naklonila tudi nekaj snega. Da bi…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.