27. septembra 2026 je v Portorožu opotekalo tradicionalno vseslovensko srečanje nekdanjih internirank in internirancev, političnih zapornic in zapornikov nekdanjih nacifašističnih taborišč in zaporov, izgnank ter ukradenih otrok, njihovih svojcev in prijateljev. Več o osrednji slovesnosti je zapisala Nataša Predalič. Slavnostna govornica in častna pokroviteljica srečanja, dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije.

»Spominskega srečanja nekdanjih taboriščnic in taboriščnikov, izgnank in izgnancev ter ukradenih otrok, se udeležim vsako leto. Tako sem se z vsem srcem odločila takoj ob nastopu funkcije. Ta odločitev je bila zame preprosta, saj izhaja iz mojega globokega spoštovanja, hvaležnosti in ponižnosti do trpljenja in grozot, ki ste jih danes prisotni ter svojci žrtev in številni drugi preživeli v času fašizma in nacizma. Življenjske zgodbe in sporočila vseh, ki so se uprli nasilju in okupatorju, so dragocena dediščina našega naroda. So sporočilo poguma, vztrajnosti in neomajne vere v človekovo dostojanstvo, pravice in svobodo, zato morajo ostati živa in brezčasna,« je zbrane na srečanju v Portorožu nagovorila predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar. Poudarila je še, da moramo za razumevanje kaj je domovina in da jo imamo lahko resnično radi, poznati celotno zgodovino njenega nastajanja do naše državnosti, saj je bilo »skupno vodilo celotnemu narodnemu prizadevanju skozi stoletja izbojevati svobodo ter pravico do lastnega jezika, kulture in identitete.« V nadaljevanju nagovora je zbrane opomnila na žrtve in izgubljena življenja ter na našo dolžnost, da državnost razumemo tudi kot hotenja, sanje in uresničitev prizadevanj številnih generacij: »Zato imamo veliko odgovornost, da zagotovimo, da sporočila žrtev, taboriščnic in taboriščnikov, izgnank in izgnancev, ukradenih otrok ter drugih trpečih ne zabriše čas. Ne smemo dovoliti, da se pozabi na grozodejstva, razčlovečenje, teptanje dostojanstva, uničevanje skupnosti, vezi in življenj,« je še dodala predsednica. Spomnila je na besede pisatelja Borisa Pahorja, ki je pogosto opomnil na to, da je »najhujše, kar so počeli v taborišču, to, da so človeka pripravili, da postane žival« in da je »plemeniti upor proti krivični stvarnosti največ, kar lahko prispevamo za rešitev človeškega dostojanstva«, ter se zahvalila prisotnim na prireditvi, ker predajajo jasno in dragoceno sporočilo prihodnjim generacijam: »človeku lahko odvzamejo dom, svobodo in premoženje, ne morejo pa mu odvzeti tistega bistvenega, kar nosi v srcu in duši – njegovega dostojanstva, spomina, identitete in zavesti o tem, kdo je in komu pripada, predvsem pa nam, ki smo danes tukaj, nihče ne more odvzeti vrednot, ki jih nosimo v srcu in jih tudi živimo,« je povedala. Ob koncu je poudarila: »Če zgodovine ne bomo sprejeli takšne kot je bila, prihodnost ne bo takšna kot si želimo. Tisti, ki se z zgodovino ne strinjajo in jo želijo potvarjati, delajo samo slabo za našo prihodnost.« Prisotni so njen govor pospremili z glasnim aplavzom in kot je predsednica še ganjeno poudarila, ji ta njihova podpora, v mesecih, ki so zanjo zelo težki, pomeni zelo veliko.

Slovesnosti v Portorožu se, poleg predsednice Nataše Pirc Musar in nekaterih preživelih taboriščnic, ukradenih otrok in njihovih svojcev, udeležijo številni gostje, med njimi tudi nekateri sedanji in nekdanji poslanci državnega zbora, predstavniki ZZB za vrednote NOB Slovenije s predsednikom Marijanom Križmanom ter predstavniki različnih združenj in društev ter tudi Koroških Slovencev.

Predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück, Matjaž Špat, je tokratno slovesnost poklonil vsem tovarišicam in tovarišem, ki so prehodili težko pot trpljenja, zaničevanja, ustrahovanja, toda nikdar klonili in dodal, da se: »z mislijo naj človek nikoli ne izgubi človeka v sebi, danes oziramo v preteklost, da bi bolje razumeli sedanjost.« Spomnil je, da so se srečanja pričela pred več kot šestdesetimi leti, pred dvema desetletjema pa prerasla v vseslovenska srečanja žrtev vojnega nasilja, ki se jim pridružijo svojci, prijatelji in somišljeniki, ki razumejo, da spomin ni samo pogled nazaj, ampak predvsem odgovornost. Pojasnil je, da je letošnji naslov slovesnosti »Glasovi preteklosti, opomin sedanjosti, sanje prihodnosti«, pomemben zato, ker glasovi preteklosti kažejo pot in nas v sedanjosti pozivajo k dejanjem, vztrajati pa je potrebno zaradi želje po lepši prihodnosti. Zbrane je tudi opomni, da je: »za vse nas, ki smo rojeni v svobodi še kako pomembno, da negujemo spomin na tiste , ki se niso vrnili, in na Vas, ki do danes nosite neizbrisne brazgotine. Ve, drage taboriščnice, taboriščniki, ukradeni otroci, izgnanci in borci za svobodo, ste temelj naše narodne biti. Zato hvala Vam, ker desetletja in desetletja pripovedujete in podoživljate za nas.«

Revija Primorska poje v pesmi in besedi ob svoji 57. izvedbi ostaja najpomembnejša zborovska manifestacija v Sloveniji s trdno čezmejno povezanostjo. Vsako leto združuje več kot 200 pevskih zborov  in 4.000 pevcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Madžarske ter Bosne in Hercegovine — in z vsakim letom ta skupnost raste.

Letošnja programska novost je preplet zborovskega petja z recitali slovenske moderne poezije ob obeležitvi Kosovelovega leta. Na izbranih šestih prireditvah revije Primorska poje — treh v Sloveniji in treh v zamejstvu v Italiji — nastopajo dijaki Umetniške gimnazije Nova Gorica, Smer gledališče. V duhu tega obeležja so se na odru srečali zborovska pesem in Kosovelovi verzi, ki jih je interpretirala skupina mladih dijakinj (Mara, Hana in Silvija), pod mentorstvom profesorice Kristine Kamaladeve Mihelj.

Na Opčinah pri Trstu je v petek, 13.3.2026  v Prosvetnem domu potekal večer z zbori iz celotnega primorskega prostora. Dijakinje Umetniške gimnazije Nova Gorica so nastopile oblečene v majice z likovno podobo Kosovela, ki jo je interpretirala dijakinja Lana Pregelj po motivih grafike Avgusta Černigoja. Prireditev je potekala v so-organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev. Cikel prepleta pesmi in poezije se je nadaljeval v nedeljo 15.3.2026 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prireditev je so-organizirala Zveza katoliške prosvete Gorica in MePZ Lojze Bratuž. Kosovelove verzi o hrepenenju in ljubezni so mlade recitatorke še posebej tankočutno interpretirale in jo stkale z ljubezenskim repertoarjem nastopajočih zborov.

Skupno ustvarjanje sodelujočih pevskih zborov na vsakokratni reviji Primorska poje,obeleži zaključni nastop združenih pevskih zborov (100 in več glasov na enem odru) z novo skladbo Primorska poje, kot simbol čezmejnega sodelovanja in povezovanja. Geslo letošnje Primorske poje : “Naš spev je strasten, naša moč je živa!” je verz Srečka Kosovela, ki  simbolizira žar in strast do petja primorskih pevskih zborov.

Prireditvi je podprl tudi Urad Vlade za Slovence po svetu in v zamejstvu.

Pripravila: Alenka Pahor, Zveza pevskih zborov Primorske, 16. marca 2026