Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je danes v dvorani Državnega sveta na posebni slovesnosti podelil nagrade in priznanja XXI. nagradnega natečaja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu. Letos je na natečaj prispelo sedemnajst nalog, v enaindvajsetih letih pa skupno že 373.
Minister Arčon je v svojem nagovoru izrazil zadovoljstvo nad odzivnostjo natečajnikov in dejal, da se jih bo v naslednjih letih zagotovo zvrstilo še več. Poudaril je vsebinski pomen teh nalog, ki bogatijo vse nas in so izjemno dragocene tudi za delo urada. Vsem sodelujočim, posebej pa nagrajenkam in nagrajencem, je čestital za prispevke, članom strokovne komisije in mentorjem nagrajenih raziskovalcev pa se zahvalil za sodelovanje.
Uvodoma je zbrane pozdravil predsednik državnega sveta Marko Lotrič, predsednik komisije dr. Željko Oset pa predstavil delo strokovne komisije. Slovesnosti so se udeležili nagrajenci, njihovi mentorji in bližnji sorodniki, člani strokovne komisije nagradnega natečaja, predsednica komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter predstavniki nekaterih znanstvenih, strokovnih, kulturnih, vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Prireditev je z glasbenim vložkom popestril Vito Peric, mlad glasbenik, ki prihaja iz obmejnega območja in s svojo harmoniko na drugačen način pogosto razveseljuje tudi Slovence v Italiji.
Tudi letos se je strokovna komisija razdelila na dve podskupini - podskupino za zaključne naloge s področja zamejstva in podskupino za zaključne naloge s področja izseljenstva. Prvo so sestavljali mag. Martina Piko Rustja, dr. Borut Klabjan in dr. Damjana Kern Andoljšek, ki je bila tudi predsednica te podkomisije. Podskupino komisije za ocenjevanje nalog s področja izseljenstva pa so sestavljali dr. Andrej Fink, Helena Janežič in predsednik podkomisije ter predsednik celotne komisije dr. Željko Oset.
Med vsemi prispelimi deli je komisija izbrala naslednje nagrajence. Prvo nagrado za najboljša diplomska/magistrska/doktorska dela s področja Slovencev v izseljenstvu je prejela Nadia Molek za doktorsko disertacijo z naslovom špansko Procesos de configuración identitaria de los eslovenos de Argentina: perspectivas transnacionales desde el Siglo XIX hasta la actualidad (2020)(Procesi vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini: transnacionalne perspektive od 19. stoletja do danes (2020)). Drugo nagrado je prejela Neli Skočaj z magistrsko nalogo: Ali je znanje slovenskega jezika pogoj za čutenje slovenske etnične identitete in tretjo nagrado je prejela Alenka Tratnik z magistrskim delom Biografsko učenje slovenskih izseljencev v Avstraliji. Posebno priznanje je prejel Josip Veber za diplomsko delo Kulturni događaji Slovenaca u južnom Banatu kao doprinos razvoju turizma (Kulturne prireditve Slovencev v južnem Banatu kot prispevek k razvoju turizma).
Prvo nagrado za najboljša diplomska/magistrska/doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu je prejel Dominik Srienc za doktorsko disertacijo z naslovom nemško Im "Wörterholz". Zum Gestus literarischen Schreibens bei Florjan Lipuš ("V besedni suhljadi". O gestusu literarnega pisanja pri Florjanu Lipušu). Drugo nagrado je prejela Jasmina Klanjšček za magistrsko nalogo Pomen glasovnega zavedanja v dvojezičnem vrtcu v Špetru in tretjo nagrado je prejela Helena Lupinc za diplomsko nalogo Narodni dom in Trieste-Trst: perspectives, needs and objectives of the communities coexisting in the city (Narodni dom in Trieste-Trst: perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki sobivajo v mestu). Posebno priznanje je prejela Ivona Andres za diplomsko nalogo Opis stare kmečke hiše v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem.
Na uradu že več kot dve desetletji pripravljajo pričujoči nagradni natečaj z zavedanjem, da skoraj ni dežele na svetu, kjer ne bi našli kakšnega Slovenca. Mnogi so namreč skozi desetletja, stoletja zaradi različnih razlogov našli svoj drugi dom na tujem. Vendar pa ob tem njihovo srce ni nič manj slovensko. Številni, da bi si ustvarili košček domovine zunaj meja matice, tako svoj prosti čas namenjajo ohranjanju slovenske besede, pesmi, kulture, slovenske identitete. Prek svojih aktivnosti so nedvomno najpomembnejši in najbolj srčni ambasadorji Slovenije in slovenstva. So most med matično in drugimi državami ter spodbujajo sodelovanje in prijateljstvo med našo deželico na sončni strani Alp in svetom. Prav zato je razveseljivo, da se mladi študentje odločijo za raziskovanje in poglobljeno preučevanje teh izredno zanimivih in pomembnih tematik. Prav je, da tistim mladim, ki jim je mar in se zavedajo pomena ohranjanja slovenstva pri naših rojakih damo primerno priznanje in spodbudo za še nadaljnje delo.
