V torek 7. smo se odpravili na Mástil. Navsezgodaj smo se zbudili, dobro zajtrkovati, napolnili čutare, vzeli sendviče za malico in s polnimi nahrbtniki začeli pot. Hodili smo, peli, se pogovarjali in celo igrali! Dva pridna fantka sta celo pot pela in štela, koliko slonov se je guncalo na pajčevini. Ko smo pa prispeli do vrha nas je čakalo nenavadno presenečenje: koze. Pa ne samo dve ali tri.. cela čreda koz se je sprehajala ob Mastilu. Še slikati se ne bi mogli, če ne bi g. Robert spodil koz. Komaj smo imeli skupni posnetek, že so se znova prikazale, tako da, pot pod noge, smo se odpravili domov. Po kratkem počitku smo nadaljevali z ročnimi deli in zaključili dan z našimi olimpijadami. Igrali smo štefeto, v bazenu plavali in se veselili.
Sreda je bil poseben dan, saj smo celo jutro preživeli v parku Vida Mana, kjer so otroci plezali, brcali žogo in streljali z lokom. Vsaka skupina si je prizadevala, da bi dobila največ točk, bodisi v plezanju stene, streljanju z lokom ali z igro Metegol Humano! Popoldne smo pa preživel v bazenu, saj je bilo tako vroče, da se ni dalo ničesar drugega. Otroci so nestrpno čakali, da bi se zvečerilo, ker je bila na vrsti zadnja nočna igra: Tutti Frutti po slovensko in po skupinah. Vrstili so se imena, živali, mesta, barve in jedi in vse to po slovensko! Nato smo pa, kakor vsak večer skupno zmolili večerno molitev in legli spat.
V četrtek smo se zbudili z dežjem in vetrom. A kljub temu smo uživali! Imeli smo iskanje zaklada. Otroci so tekli in iskali skrita navodila, da bi dobili kraj, kjer je bil zakopan zaklad. Nekatere skupine so morale malo osvežiti matematiko in slovenščino toda s pomočjo so vsi našli zaklad! Po okusnem domačem kosilu pa je bil čas za misijonsko tombolo. Kar smo nabrali z bogatimi dobitki smo darovali sestri Kristini Grilj, ki misijonari že dolga leta v provinci Misiones. Otroci so znova imeli priložnost klicati domov. Za zaključek so otroci po skupinah pripravili kratek prizorček ob zvoku Čukov. “Štorklje” in “lastovke” so povsod letele, “krokodilčki” so med nami plavali in “komarji” nam nagajali. A to ni bilo vse! Otroci so prosili, da bi še voditelji kaj zaplesali! Tako da smo še voditelji zaplesali in to ob zvoku pesmi “Hozentregarje”.
Zadnji dan nam je bil naklonjen! Lep sončen dan nas je poslavljal. Odpravili smo se na Zapato, kjer smo si ogledali veliko skalo v obliki čevlja. Sledil je tako pričakovani trenutek spuščanja v vrečah za krompir po toboganu. Še voditelji smo se spustili in tekmovali! Nato smo pa se odpeljali do mesta Capilla del Monte na zaslužen sladoled, nakupili smo tudi spominčke in druge dobrote – alfajores- Achalay. Popoldne smo preživeli v domu, saj smo morali spakirati in pospraviti. Po večerji smo se na posebni način zahvalili vsem, ki so omogočili, da se je še eno leto izvedla kolonija: odboru Hanželičevega doma: Marti in Andreju Golobu, ge. Mirti Rant, ge. Mariči Dolinšek, našim kuharicam Andreji in Marjani Lipušček; kelnarcam Miki, Nati in Zoe in vsem, ki so nam pomagali med kolonijo. Zaigrali smo jim “Batucado” (posebni glasbeni ritem v Argentini), kateremu je ritem držal mali Branko! Po zadnjih slikah in s kakšno solzo v očeh smo se odpravili domov.
Starši so nas nestrpno pričakovali v Slovenski hiši. Vrstili so se objemi in poljubi in zaključili v krogu. Zmolili smo jutranjo molitev, se zahvalili za prejete dobrote in presenetili tudi starše. Branko je dal iztočnico, da smo ponovno zaigrali Batucado. In tako smo se zadnjič poslovili otroci in starši in voditelji.
Letošnjo ekipo voditeljev smo sestavili: vodstvo: prof. Miriam Mehle Javoršek; g. Robert Brest, Natalija Javoršek, Erika Čeč, Tomi Javoršek in Aleks Zupanc.
