Nekatere knjige slovenskih založb so bile brezplačno dostopne, velik odziv pa so doživeli avtorji in knjižničarji, ki so se odločili za branje in pripovedovanje zgodb. Mnogi pisatelji so se redno oglašali prek svojih spletnih strani, posnetke njihovega pripovedovanja so si ogledali tudi Slovenci v tujini. Avtorji otroških del so popestrili naše delo na daljavo.
Učitelji, ki poučujemo v različnih državah, smo se povezali, drug drugega smo opozorili na zanimive posnetke in na odlične interaktivne naloge za otroke in odrasle. Če so si učenci vzeli čas za slovenščino, so lahko nadgradili svoje znanje jezika in poznavanje slovenske kulture. Pri mladostnikih in odraslih smo veliko časa namenili ogledu posnetkov slovenskih pokrajin, krajev in običajev. Arhiv oddaj RTV Slovenija nam je bil ob tem v veliko pomoč.
Seveda smo pogrešali druženje in obšolske dejavnosti, različne delavnice in izleti so pomembna motivacija za učenje slovenščine. A tudi na daljavo smo obeležili pomembne dogodke. Praznovali smo 2. april, mednarodni dan mladinske književnosti, in 20. maj, svetovni dan čebel. Sodelovali smo na različnih natečajih, tudi na natečaju S stripom proti virusu. Reševali smo ciciveselošolske vprašalnike, pisali pogovore z literarnimi osebami in svoja razmišljanja o poeziji slovenskih pesnikov. Vse to je zbrano v biltenu To smo mi. Izdelki učencev dokazujejo, da koronavirus ne more zatreti ustvarjanosti.
Upali smo, da se bomo ob koncu šolskega leta srečali na podelitvi potrdil in knjižnih nagrad, a širjenje virusa tega ni omogočalo. To poletje ni bilo možnosti za potovanja, vsi, ki so si poleti želeli obiskati Slovenijo, bodo morali na uresničitev svojih želja še počakati. Zavedamo se, da je treba zdravje postaviti na prvo mesto, zato tudi jeseni pouk poteka na daljavo.
S poukom smo začeli 1. septembra, učenci se pridno odzivajo, jaz pa iščem zanimive naloge in posnetke, ki bi pritegnili njihovo pozornost. Z delom bomo nadaljevali, srečevali se bomo tudi prek aplikacije zoom. Marsikaj se je spremenilo, a sodobni mediji nam omogočajo, da ostanemo povezani. Lahko beremo spletne strani slovenskih revij, gledamo slovenske programe na televiziji in poslušamo radijske oddaje v slovenščini. Mediji ne morejo nadomestiti vsega tega, kar se dogaja pri pouku, zato si želimo, da bi se v drugem polletju spet srečevali v učilnicah.