Na vrsti je bila podelitev priznanja dolgoletnemu predsedniku, tudi tajniku, zmeraj sodelavcu na Pristavi, neutrudnemu gospodu Janezu Gregorju Jelencu. Hvaležni smo mu za toliko let nesebičnega dela in požrtvovalnosti za našo lepo Pristavo. Hvaležni smo mu za zgled, za spodbujanje, za veselje, ki ga z nami, Pristavčani, deli. S toplim dolgim aplavzom smo spremljali nagrajenca, ko je dobil priznanje, se zahvalil, in se fotografiral z bivšimi predsedniki Društva.
Nato je sledil odrski nastop v režiji Dominika Oblaka, ki nam je pokazal ljubezen do domovine Slovenije, njenih šeg in navad.
Napovedovalca Danijel Kocmur in Andrejka Puntar Gaser sta povedala, kako so na vaseh praznovali še v Sloveniji, in kakšna je bila navada ob pripravi in praznovanju Slovenskega dne prva leta v Argentini. Povedala sta, da so se Slovenci družili in peli. Skupina vaščanov je izmed publike prišla na oder, medtem ko so peli »V dolini tihi« ob spremstvu harmonike (Oskar Pregelj). Zatem se je na odru srečala skupina mladih fantov, ki so imeli na skrbi pripravo mlaja. Zmenili so se, kako bodo ob polnoči skupaj šli po ta pravo smreko. Mlaj so tudi postavili, še splezali so nanj, bravo fantje! Starejši so jim čestitali in jih povabili na pijačo. Skupaj so pili in zapeli nekaj narodnih napitnic, pod vodstvom Matjaža Rožanca.
Druga stara navada je bila kres. Tudi ta je bila uprizorjena, in sicer najprej z otroci, ki so s petjem in rajanjem razveselili vse okoli sebe, medtem ko so prinašali veje in dračje za čim lepši kres (Prešernova šola, petje Marjanka Ayerbe Cicciaro). Sledili so razni tradicionalni plesi, pri čemer sta sodelovali skupini Mladika iz Sanj Justa s plesi iz Dolenjske, ter Vesel Slovenski Duh iz Rosaria s plesi iz Trente.
»Gori ogenj, gori ogenj…« se je slišalo vsakič bolj naglas, tudi publika se je vneto pridružila petju, in mladi fantje so prinesli bakle, da so lahko prižgali pripravljeni kres. Folklorne skupine, otroci, pevci so se združili ob rajanju okoli kresa na strani odra. Skupina Los Tilos je bila pripravljena in že so nam zapeli svojo priredbo pesmi »Rož, Podjuna, Zila«. Tudi nekaj pesmi iz argentinske folklore so lepo zapeli.
»Kot potomci teh, ki so iz nič zgradili to našo skupnost smo lahko ponosni na prehojeno skupno pot in hvaležni za njihov zgled varovanja slovenskih in duhovnih vrednot. Nocoj pa prosimo Vsemogočnega, naj nam pomaga, da bi znali nadaljevati začrtano pot z izzivi današnjega časa in, da bi še naprej z dejanji in s srcem peli pesem Slovenec sem.« . Ta sklepna misel naj nam bo vodilo za nadaljnje delo.
Vsi nastopajoči so stopili na oder in združeni zapeli »Slovenec sem!«. Sledile so zahvale vsem ki so omogočili, da smo preživeli tako lep dan.
Kres je še dolgo gorel, vabljeni smo bili se približati, se ogreti z ognjem, in skupaj zapeti ali zaplesati ob zvoku harmonike. Prijateljski klepet se je slišal še dolgo v noč, in tako smo zaključili letošnji Pristavski in Slovenski dan. Spomnili smo se navad in šeg iz Slovenije, začetkov v Argentini, a polni upanja gledamo naprej.
Pristava
Fotografije: Matjaž Godec
