Slovenski kulturni dan so obeležili tudI člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin iz Srbije. Nekaj utrinkov pestrega dogajanja je strnila Milena Spremo. Vabljeni k branju.

Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom je v dvorani Opera & Theatre Madlenianum v Beogradu odjeknil koncert Big Band orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki ga je pripravilo Veleposlaništvo Republike Slovenije. Profesor in dirigent Matej Hotko je popeljal izjemne študente glasbe skozi slovenske klasike in ritme Latinske Amerike, kar je navdušilo občinstvo. V dogodek so se vključili številni predstavniki diplomatskega zbora, slovenskih društev ter ljubitelji jazza iz Slovenije in Srbije. Big band Glasbene akademije Univerze v Ljubljani, bolj poznan kot Big bend ULAG, je vodilna sila v slovenski jazz sceni in se uvršča med najboljše big bande na svetu. Ustanovljen je bil v študijskem letu 2011/2012 kot izbirni predmet pod mentorstvom priznanega basista, producenta in ustanovitelja glasbene šole B.A.S.E., doc. Mateja Hotka, ter hitro postal znan in spoštovan bend. Ponosni smo, da smo imeli priložnost prisluhniti Big bendu ULAG.

Prešernov dan, na katerega smo še prav posebej emocionalno vezani, pa smo praznovali tudi v društvu. Ob kulturnem prazniku smo gostili potujočo razstavo Društva Pleteršnikova domačija iz Pišec. Zahvaljujemo se učiteljici Rut Zlobec, ki nam je nesebično posredovala razstavo in predsedniku Društva Pleteršnikova domačija Martinu Dušiču za podporo pri ohranjanju slovenstva v Srbiji.

Z razstavo, ki prikazuje delo in življenje velikega slovenskega jezikoslovca ter nam posreduje vpogled v dejavnosti omenjenega društva, smo počastili spomin na prof. Maksa Pleteršnika ob 100-letnici njegove smrti.  Maks Pleteršnik se je zapisal v zgodovino slovenskega naroda s svojim najpomembnejšim delom: Slovensko-nemškim slovarjem.

Ogledali smo si tudi film o stari slovenski družini Vogrinc, ki smo ga posneli v lanskem letu, da bi pokazali, kako so slovenske družine ohranjale svojo tradicijo in kako pomembno je, da danes obstajajo društva za ohranjanje identitete.

Večer nam je polepšal zbor Planika pod taktirko zborovodkinje Daniele Avram, saj so naš kulturni praznek popestrili slovenskimi pesmimi ob katerih nismo ostali ravnodušni.

Nato je sledila letna skupščina, kjer smo predstavili delo društva v prejšnjem letu s pomočjo Letnega poročevalca ter podali finančno poročilo o porabljenih sredstvih ter člane seznanili z načrtovanim delom v tekočem letu.

V Ivanovu v Srbiji so praznovali Dan maternega jezika. Prireditev je nosila naslov Materni jezik kot varuh kulturne identitete. Prispevek o dogodku so pripravili v Združenju Slovencev "Logarska dolina" Pančevo.

Tradicionalna prireditev ob mednarodnem dnevu maternega jezika je potekala 21. februarja 2024 v Ivanovu pri Pančevu (Srbija) v veliki dvorani Doma kulture. Tudi letos so se udeleženci programa predstavili z glasbo, folkloro, poezijo in različnimi pesmimi svoje narodne skupnosti.

Prireditev se je začela z uvodnim nagovorom Marije Jević, članice mestnega sveta, pristojne za kulturo in mladino.

"Ponosna sem, da sem letos skupaj z vami v Ivanovu ob mednarodnem dnevu maternega jezika. Pančevo je mesto, kjer živi več kot 20 narodnih skupnosti, in to je prava bogastvo, na katero je Pančevo ponosno. Naše narodne skupnosti negujejo svoj materni jezik, se sporazumevajo in ga prenašajo iz roda v rod. Pomembno je ohraniti materni jezik, ki je del celovitosti vsakega naroda, nosilec kolektivnega spomina, varuh tradicije. Mesto Pančevo je doslej pomagalo in bo tudi v prihodnje pomagalo prireditvam, ki želijo ohraniti to bogastvo," je ob otvoritvi prireditve povedala Marija Jević.

Slovensko narodno skupnost je zastopal Josip Veber, predsednik Združenja Slovencev "Logarska dolina". Veber je na začetku svoje predstavitve v nekaj stavkih povedal nekaj zgodovinskih dejstev, povezanih s prijateljstvom in jezikovnim sodelovanjem Srbov in Slovencev, od Vuka Karadžića in Jerneja Kopitarja, preko Davorina Jenka (avtorja srbske himne Bože pravde) do Mihajla Pupina, ki so s svojim delovanjem že davno utrdili tradicionalno prijateljstvo teh dveh narodov. Za tem je Veber recitiral verze iz pesmi Zdravljica Franca Prešerna, katere sedma kitica je postala besedilo slovenske himne.

Marko Guran, direktor Doma kulture v Ivanovu in glavni organizator te manifestacije, ni skrival zadovoljstva, da se je tudi letos zbralo veliko število udeležencev in občinstva.

"Zelo sem vesel, da je dvorana Doma kulture v Ivanovu polna gostov in obiskovalcev. Veseli me, da imamo vsako leto bogat program v različnih jezikih. Tokrat smo imeli priložnost poslušati program, ki so ga pripravili naši gostje v 13 jezikih. Na območju mesta Pančevo živi 27 narodnih skupnosti, prav toliko jezikov in narečij se uporablja v komunikaciji občanov, kar predstavlja pravo kulturno bogastvo, ki smo ga dolžni skupaj ohranjati, negovati in spodbujati. Zato je praznovanje mednarodnega dneva maternega jezika prava priložnost za promocijo kulturnih in tradicionalnih vrednot nacionalnih kultur in običajev, ki skupaj postavljajo steber medkulturnega dialoga in skupnega življenja, medsebojnega spoznavanja, zbliževanja in strpnosti," je dejal Guran.

Organizatorji programa ob mednarodnem dnevu maternega jezika v Ivanovu so bili Dom kulture "Žarko Zrenjanin" Ivanovo, Društvo banatskih Bolgarov "Ivanovo-Banat", KUD "Bonaz Šandor" in Osnovna šola "Moša Pijade" iz Ivanova. Program je bil izveden pod pokroviteljstvom mesta Pančevo.

V četrtek, 22. februarja 2024, so v Kulturnem centru v Kovinu (Srbija) obeležili Prešernov dan. Proslavo je organiziralo Združenje Slovencev "Logarska dolina" Pančevo oz. njihova podružnica v Kovinu. Prireditve sta se udeležila veleposlanik Damjan Bergant, generalna konzulka Kristina Kliner, Nacionalni svet slovenske narodne manjšine je zastopal predsednik Saša Verbić. Prispevek o dogodku so pripravili v Združenju Slovencev "Logarska dolina". 

Program, ki so ga pripravili učitelji in učenci Osnovne šole "Đura Jakšić" in Gimnazije v Kovinu, je potekal v galeriji Kulturnega centra v Kovinu. Udeležili so se ga člani podružnice Združenja Slovencev "Logarska dolina" in številni prebivalci Kovina. Na začetku programa je pevski zbor Osnovne šole "Đura Jakšić" zapel himni Slovenije in Srbije. Uvodni nagovor je nato imel vodja Podružnice Saša Lukić in povedal, da je dogodek posvečen tudi obletnici desetletnice uspešnega delovanja Podružnice, ki je v preteklem obdobju aktivno sodelovala pri številnih kulturnih prireditvah, v katerih je na lep način promovirala slovensko kulturo in tradicijo. Zbrane je potem nagovoril Milivoje Grčič, direktor Kulturnega centra Kovin, ki je poudaril pomen tovrstnih prireditev in da je Kulturni center Kovin vedno odprt za sodelovanje pri vseh kulturnih dogodkih, ki jih organizirajo slovenska društva in slovenski kulturniki. Sledil je nagovor Josipa Vebra, predsednika Združenja Slovencev "Logarska dolina", ki je navzoče na kratko seznanil z dejavnostmi Združenja in načrti za prihodnost, pri čemer je izpostavil Dneve slovenskega filma, ki bodo marca v Kulturnem centru Kovin. Za tem je zbrane nagovoril predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji Saša Verbić, ki je poudaril, da so tovrstni dogodki velikega pomena za majhno skupnost, ki uspeva ohranjati slovensko identiteto in tradicijo s svojim raznolikim kulturnim programom in da bodo tovrstni dogodki tudi v prihodnje deležni podpore Nacionalnega sveta. Ob koncu uvodnega dela programa je zbrane nagovoril njegova ekscelenca Damjan Bergant, veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu. Poudaril je, da je navdušen nad kulturnim udejstvovanjem slovenske skupnosti v Srbiji in da bodo predstavniki slovenskega veleposlaništva še naprej obiskovali kraje, kjer so Slovenci organizirani, in podpirali izvajanje programov, ki negujejo slovensko kulturo in tradicijo.

Nagovorom je zanimiv program, ki je bil letos posvečen dvema junakinjama iz prve svetovne vojne, Antoniji Javornik (Natalija Bjelajac) in Milunki Savić. Med programom je bilo predvajanih več turistično-promocijskih filmov o Sloveniji, ob koncu programa pa so dijaki Kovinske gimnazije zaigrali dve polki.

Pred programom so imeli predstavniki Veleposlaništva Slovenije in Nacionalnega sveta srečanje s člani Podružnice Združenja Slovencev "Logarska dolina" ter s predstavniki Občine Kovin. Spregovorili so o gospodarskih potencialih občine ter možnostih ekonomskega, gospodarskega in kulturnega sodelovanja s Slovenijo. Ob tej priložnosti je bil predvajan promocijsko-turistični film o Kovinu in krajih občine Kovin. Nato je bil za goste organiziran krajši ogled Kulturnega centra Kovin, v katerem je direktor Milivoje Grčić predstavil to ustanovo in izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju ne le s predstavniki slovenske skupnosti v Srbiji, ampak tudi z drugimi ustvarjalci iz Slovenije, ki bi želeli sodelovati s to priznano kulturno ustanovo.

Big band Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani je imel v sredo, 7. februarja 2024 , zelo uspešen koncert na Velikem odru Opere in gledališča Madlenianum v Zemunu (Srbija). Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravil Josip Veber, predsednik Združenja Slovencev "Logarska dolina" in predstavnik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji.

Koncert z naslovom "Od swinga do ritmov Latinske Amerike" je bila organiziran ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Zasedbo 24 glasbenikov, ki obstaja že 12 let, je vodil ugledni slovenski dirigent Matej Hotko.

Veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu, njegova ekscelenca Damjan Bergant, je pred začetkom koncerta v pozdravnem nagovoru poudaril, da s tem koncertom obeležujemo Prešernov dan, pomemben slovenski kulturni praznik. Ob tej priložnosti je pozdravil navzoče in povedal, da je zelo vesel, da so na koncertu prisotni tako predstavniki slovenskih društev iz Srbije, predstavniki diplomatskega zbora kot tudi beograjska publika, ki je prišla uživati v jazzovskih bravurah mladih slovenskih akademikov. Bergant je spomnil, da so Prešernov dan v Madlenianumu obeležili tudi lani, ko je nastopil Simfonični orkester Srednje glasbene šole Konservatorija za balet in glasbo iz Ljubljane.

Vse je pozdravil tudi dirigent in ustanovitelj Big banda Matej Hotko, ki je med koncertom tudi napovedal skladbe. "Nocojšnji koncert je odraz naše strasti, presega meje in združuje kulture. Večer, posvečen najslavnejšemu slovenskemu pesniku Francu Prešernu, bo glasbeno popotovanje kot bogastvo jazza in swinga skupaj. Tu je tudi slovenska glasbena dediščina, pesmi in biseri, ki bodo s svojo globino in lepoto zagotovo obogatili koncertni repertoar", je dejal Hotko.

Koncert Od swinga do ritmov Latinske Amerike je občinstvu prinesel klasiko jazza in swinga, od skladb Quincyja Jonesa, Cola Porterja, Gordona Goodwina, preko slovenskih avtorjev Jozeta Privška, do pevke Elle Fitzgerald in jazzovske legende Chicka Coree.

Po koncertu se je občinstvo imelo priložnost podružiti z mladimi akademiki in njihovim dirigentom ob kozarcu slovenskega vina. Mladi akademiki so ob priznanju, da jim je bilo v veliko veselje nastopiti pred beograjskim občinstvom, obljubili, da se kmalu spet oglasijo in organizirajo koncert s še bolj pestrim programom.

Koncerta so se udeležili tudi predstavniki Društva Slovencev Logarska dolina iz Pančeva, ki so v pogovoru z dirigentom orkestra Matejem Hotkom izrazili željo, da bi orkester gostoval v Pančevu, na naslednji izvedbi tamkajšnjega jazz festivala, enega najbolj znanih v tem delu Evrope.

Big Band Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, znan kot Big Band ULAG, je vodilna študentska zasedba slovenske jazzovske scene in velja za enega najboljših študentskih big bandov ne le v Evropi, temveč tudi na svetu.

Matej Hotko je diplomant prestižne »Manhattan School of Music« v New Yorku in je eden najpomembnejših jazzovskih kontrabasistov in mentorjev v Sloveniji. Je dobitnik številnih nagrad za pomembna umetniška dela Univerze v Ljubljani in tudi v tujini velja za izjemno pomembnega udeleženca pri oblikovanju sodobne glasbene scene. Poleg nastopov na prestižnih lokacijah, kot so Prešernov trg, Slovenska filharmonija in Gallusova dvorana CD Ljubljana, je Big Band ULAG svojo kakovost dokazal na gostovanjih po naši celini, med drugim v Srbiji, Makedoniji, Hrvaški, Avstriji in Nemčiji.

V okviru slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne, je v mestu Pančevo v Srbiji 5. in 6. februarja 2024 potekala tradicionalna filmska manifestacija Dnevi slovenskega filma. Prispevek o dogodku so pripravili v Združenju Slovencev "Logarska dolina" Pančevo. 

V dveh dneh so predvajali dva kratka in dva celovečerna filma. Selektor filmskega festivala je bil znani režiser Dragomir Zupanc, ki je v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije, Slovensko kinoteko in Društvom Slovencev "Sava" iz Beograda poskrbel za srbske premiere filmov, ki so bili lani septembra predvajani na filmskem festivalu v Portorožu.

Prvi dan je bil predvajan kratki dokumentarni film Vladimirja Šojata o Edvardu Rusjanu, znanem Slovencu, prvem slovenskem pilotu in pionirju letalstva. Nato je bil predvajan igrani film »Jezdeci« režiserja Dominika Manceja z znanim srbskim igralcem Nikolo Kojo. Drugi večer je bil predvajan kratki film »Borbike« režiserke Nike Jurman, sledil je celovečerni film »Gajin svet 2« režiserja Petra Bratuše, ki je v Sloveniji zelo priljubljen in namenjen mlajšemu občinstvu.

Organizatorja programa sta bila Kulturni center in Društvo Slovencev Logarska dolina iz Pančeva. Prireditev je otvoril Josip Veber, predsednik Združenja Slovencev "Logarska dolina" in predstavnik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji. Po koncu prireditve je poudaril, da je bila letošnja revija uspešna, da je bil izbor filmov zanimiv in da so letošnji filmi namenjeni mlajšemu občinstvu. Dodal je še, da bo letos več filmov iz Slovenije, da se bo sodelovanje s Slovensko kinoteko iz Ljubljane nadaljevalo in da je načrtovana izvedba dogodka naslednje leto ob istem času, z upanjem, da bo dogodek še bolj več projekcij. Naj omenimo, da so se letošnjega dogodka prvič organizirano udeležili dijaki družbenega oddelka Gimnazije "Uroš Predić" Pančevo, ki so na projekcijo filma prišli s profesorico srbskega jezika in literature, Ksenija Beč.

Selektor festivala Dragomir Zupanc je povedal, da je zelo zadovoljen s sodelovanjem s Kulturnim centrom Pančevo in Združenjem Slovencev "Logarska dolina". Pohvalil je odlično organizacijo in vse sodelavce, ki so omogočili, da je slovenske filme videlo občinstvo v Beogradu, Nišu, Novem Sadu, Pančevu, Kovinu, Veliki Gredi in Vršcu.