Ciril Valant, nekdanji predsednik Društva Slovencev v Parizu, kasneje dolga leta aktivno vpet v delo tamkajšnje Slovenske katoliške misije, profesor matematike, stalni diakon in  človek, ki je imel za Slovence vedno odprta vrata svojega doma, se je že v mladih letih navduševal nad idejo samostojne Slovenije, še posebej pa je bil aktiven v času osamosvajanja.  

 

Izjemen pogum, predvsem pa vero v neodvisno Slovenijo je pokazal že zelo zgodaj. Še kot študentje v Rimu so s Frančkom  Križnikom, Romanom Žužkom in  Ivanom  Rebernikom  izdali  knjižico  z  naslovom "Slovenija   1968,   kam?".  Besedilo s 100 tezami so takrat poslali celo Komunistični partiji Slovenije in parlamentu v Beogradu. Kasneje ga je pot pripeljala v Pariz, kjer je bil predsednik Društva Slovencev v izredno pomembnem času, med letom 1981 in 1990. To so bili časi, ko si na glas še niso upali sanjati o samostojnosti ali popolni neodvisnosti. Kljub temu pa so med izseljenskimi skupinami po Evropi že od 1984 dalje organizirali razne sestanke.

 

Kot je nekoč sam povedal se konec 80-ih morda še ni prav dobro zavedal, kako globinski so politični premiki v domovini. »Obstajala so gibanja, pojavili so se novi časopisi. Mislil sem, da gre bolj za spremembe kulturnega značaja. Drugi, med njimi tudi Janez Zorec (op. a. kasnejši predsednik Društva Slovencev v Parizu), so čutili, da gre zares in da je naše društvo lahko odskočna deska za politične premike.« Tako so že v času sojenja četverice manifestirali v Slovenskem domu in pisali protestno pismo na veleposlaništvo SFRJ. Kljub temu, da vsebina pisma ni bila politična, ampak bolj procesna, pa so se ga mnogi bali podpisati, vendar Valant nikakor ni bil eden izmed teh.

 

Leta 1990 je zaradi različnih pogledov na takratne razmere odstopil kot predsednik društva. Nikakor pa ni prenehal z aktivnim delovanjem. Svoje  mesto je takrat našel v župnijskem  svetu. V tistem obdobju je v Slovenski dom na pogovore prišlo mnogo Slovencev, politikov kot tudi kulturnikov, med njimi na primer prvi premier Lojze Peterle, pa tudi takratni minister za vprašanja Slovencev zunaj RS dr. Janez Dular. Bil je član koordinacijskega odbora slovenskih skupnosti v Franciji, ki so ga na pobudo duhovnika Ignacija Čretnika ustanovili, ko se je v Sloveniji začela vojna. Svojo vlogo sta takrat odigrala tudi njegova žena in celo 14-letni sin, ki sta prevzela naloge tajništva. Kupili  so  minitel,  predhodnik interneta, in  faks,  da so imeli povezavo s Slovenijo. Tako jih je Ruplovo ministrstvo vsak večer obveščalo o stanju in dajalo pobude in direktive, kaj bi še lahko storili. Organizirali so številne množične manifestacije,  dvakrat celo na Trocadéru, kjer je bila ploščad polna. Po ocenah Valanta je bilo tam okoli 2500  ljudi. Pri Valantu doma so s Karlom Vičičem, še enim izredno aktivnim članom društva, in otroci za vse te manifestacije izdelovali tudi transparente, izdelali bi jih naj kar med 20 in 30. Valant je bil tudi govornik na številnih manifestacijah.  Zavedali so se, kako pomembno je, da pritegnejo medijsko pozornost. Tako so na primer na svojo stran pridobili novinarja TV-programa France 3, ki je prve dni julija nato kot dopisnik celo odšel v Slovenijo. Novinarji pa so prihajali tudi k slovenski maši. Po vseh možnih zvezah so poskušali priti v stik tudi s francoskimi politiki. Poslali so okoli 1000 spomenic in poskušali dobiti možnost, da se z njimi sestanejo. Z ženo sta tako spoznala Pierra Mazeauda, ministra za šport, in poslanca ter strankarskega prvaka Clauda Labbéja.

Vir: Exodus TV

Ciril Valant se je rodil 1944 na Koroškem v družini, razdeljeni med Avstrijo in Jugoslavijo. Maturiral je na Ravnah, študiral filozofijo, teologijo, logiko in matematiko v Ljubljani, v Rimu, na Dunaju in v Parizu. Leta 1973 je prišel v Pariz. Prav njegova žena Tereza pa je našla hišo, ki je kasneje postala Slovenski dom. V času, ko je bil predsednik društva se je na slovenskih mašah zbiralo po 140 ljudi, pouk materinščine in verouk je obiskovalo 40 otrok, prepevali pa so tudi v pevskem zboru.

 

Na enem od sestankov, ki so jih v osemdesetih letih organizirali naši izseljenci v Evropi, in sicer v Augsburgu na binkoštnem srečanju, je Valant, kot je sam povedal, zasejal krilatico, ki se je kasneje, v začetkih naše mlade države izkazala za še kako resnično: »Mi Slovenci nimamo lastnih ambasad, zato je vsak Slovenec ambasador.« Verjetno si takrat ni mogel misliti, kako preroške so bili njegove besede. To zavezo je s svojimi dejanji še kako dobro opravičil, ko je s takšno srčnostjo in zagonom aktivno prispeval k nastanku in uveljavitvi samostojne Slovenije. Nekoč je zapisal »Ta zgodba o samostojnosti se ni rodila čez noč.« in če kdo, je gotovo prav on tisti, ki o tem pričuje tudi s svojim življenjem.

 

Slovenski slavistični kongres 2022 v Trstu in Kopru

Danes se je pričel vsakoletni Slovenski slavistični kongres, ki ga organizira Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, ki bo letos potekal od 29. septembra do 1. oktobra 2022, in sicer v četrtek, 29. septembra, v Trstu (Narodni dom, Aula magna, Ulica Fabia Filzija 14…

Fotonatečaj Moj košček Slovenije doma ali na tujem

Pred dvema letoma smo pri Rafaelovi družbi izvedli prvi fotografski natečaj z naslovom Moj košček Slovenije. Nanj ste se Slovenci po svetu, iz zamejstva in matice lepo odzvali, saj smo od 61 avtorjev prejeli preko 240 fotografij iz 13 držav.…

Posvet: Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu

Muzej slovenske osamosvojitve vabi na ogled razstave Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu (na ogled v začasnih prostorih Muzeja slovenske osamosvojitve od 3. oktobra 2022 do 15. marca 2023). Prav tako vabijo na posvet – spremljevalni dogodek k…

VTIS mentorstvo

Razmišljaš o začetku ali nadaljevanju svoje študijske poti v tujini? Potrebuješ nasvet glede prijave in prvih korakov v novo okolje? Potrebuješ nekoga, ki bi ti pomagal na tvoji karierni, akademski ali raziskovalni poti? Razmišljaš o naslednjem kariernem koraku v Sloveniji…

Preverjanje interesa za sodelovanje v projektu »Usposabljanje arhivarjev ter evidentiranje in urejanje arhivskega gradiva v slovenskih zamejskih in izseljenskih organizacijah«

Naloga Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je ohranjanje slovenske narodne zavesti in kulture med Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije. Pri tem ima zelo pomembno vlogo tudi arhivska dejavnost. Urejen arhiv namreč omogoča, da…

Kratki jezikovni tečaji slovenščine v Londonu

Živite v Londonu in bi se letos radi učili slovenskega jezika? Pridružite se večernim tečajem slovenščine na Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije Univerzitetnega kolidža v Londonu (University College London, School of Slavonic and East European Studies). Kratki in interaktivni tečaji…

11. Mednarodni mladinski filmski tabor

Ustanova Silvana Furlana in Kinoatelje ob podpori Mestne občine Nova Gorica sta tudi letos organizirala Mednarodni mladinski filmski tabor. Tabor, ki se je začel v nedeljo in je potekal do 19. avgusta, že celo desetletje spodbuja ustvarjalnost mladih na področju…

Skupaj obeležili dva jubileja Slovencev iz Podgorice in Zenice

Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD) je bilo v minulih dneh na dveh obeležitvah jubilejev društev Slovencev – konec avgusta je številčna novomeška delegacija okusila gostoljubje Društva Slovencev Vida Matjan s sedežem v Podgorici, prvi vikend septembra pa…

5. gastronomski dogodek Združenja Slovencev »Logarska dolina«

Združenje Slovencev »Logarska dolina«, podružnica Kovin, je že petič organiziralo tradicionalno kulturno prireditev Gastronomski dogodek- Naše slovenske specialitete. Program je bil organiziran v nedeljo, 4. septembra v Deliblatskem “Društvu športnih ribičev” na Deliblatskem jezeru “Kraljevac”, ki je del istoimenskega naravnega…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.