Ciril Valant, nekdanji predsednik Društva Slovencev v Parizu, kasneje dolga leta aktivno vpet v delo tamkajšnje Slovenske katoliške misije, profesor matematike, stalni diakon in  človek, ki je imel za Slovence vedno odprta vrata svojega doma, se je že v mladih letih navduševal nad idejo samostojne Slovenije, še posebej pa je bil aktiven v času osamosvajanja.  

 

Izjemen pogum, predvsem pa vero v neodvisno Slovenijo je pokazal že zelo zgodaj. Še kot študentje v Rimu so s Frančkom  Križnikom, Romanom Žužkom in  Ivanom  Rebernikom  izdali  knjižico  z  naslovom "Slovenija   1968,   kam?".  Besedilo s 100 tezami so takrat poslali celo Komunistični partiji Slovenije in parlamentu v Beogradu. Kasneje ga je pot pripeljala v Pariz, kjer je bil predsednik Društva Slovencev v izredno pomembnem času, med letom 1981 in 1990. To so bili časi, ko si na glas še niso upali sanjati o samostojnosti ali popolni neodvisnosti. Kljub temu pa so med izseljenskimi skupinami po Evropi že od 1984 dalje organizirali razne sestanke.

 

Kot je nekoč sam povedal se konec 80-ih morda še ni prav dobro zavedal, kako globinski so politični premiki v domovini. »Obstajala so gibanja, pojavili so se novi časopisi. Mislil sem, da gre bolj za spremembe kulturnega značaja. Drugi, med njimi tudi Janez Zorec (op. a. kasnejši predsednik Društva Slovencev v Parizu), so čutili, da gre zares in da je naše društvo lahko odskočna deska za politične premike.« Tako so že v času sojenja četverice manifestirali v Slovenskem domu in pisali protestno pismo na veleposlaništvo SFRJ. Kljub temu, da vsebina pisma ni bila politična, ampak bolj procesna, pa so se ga mnogi bali podpisati, vendar Valant nikakor ni bil eden izmed teh.

 

Leta 1990 je zaradi različnih pogledov na takratne razmere odstopil kot predsednik društva. Nikakor pa ni prenehal z aktivnim delovanjem. Svoje  mesto je takrat našel v župnijskem  svetu. V tistem obdobju je v Slovenski dom na pogovore prišlo mnogo Slovencev, politikov kot tudi kulturnikov, med njimi na primer prvi premier Lojze Peterle, pa tudi takratni minister za vprašanja Slovencev zunaj RS dr. Janez Dular. Bil je član koordinacijskega odbora slovenskih skupnosti v Franciji, ki so ga na pobudo duhovnika Ignacija Čretnika ustanovili, ko se je v Sloveniji začela vojna. Svojo vlogo sta takrat odigrala tudi njegova žena in celo 14-letni sin, ki sta prevzela naloge tajništva. Kupili  so  minitel,  predhodnik interneta, in  faks,  da so imeli povezavo s Slovenijo. Tako jih je Ruplovo ministrstvo vsak večer obveščalo o stanju in dajalo pobude in direktive, kaj bi še lahko storili. Organizirali so številne množične manifestacije,  dvakrat celo na Trocadéru, kjer je bila ploščad polna. Po ocenah Valanta je bilo tam okoli 2500  ljudi. Pri Valantu doma so s Karlom Vičičem, še enim izredno aktivnim članom društva, in otroci za vse te manifestacije izdelovali tudi transparente, izdelali bi jih naj kar med 20 in 30. Valant je bil tudi govornik na številnih manifestacijah.  Zavedali so se, kako pomembno je, da pritegnejo medijsko pozornost. Tako so na primer na svojo stran pridobili novinarja TV-programa France 3, ki je prve dni julija nato kot dopisnik celo odšel v Slovenijo. Novinarji pa so prihajali tudi k slovenski maši. Po vseh možnih zvezah so poskušali priti v stik tudi s francoskimi politiki. Poslali so okoli 1000 spomenic in poskušali dobiti možnost, da se z njimi sestanejo. Z ženo sta tako spoznala Pierra Mazeauda, ministra za šport, in poslanca ter strankarskega prvaka Clauda Labbéja.

Vir: Exodus TV

Ciril Valant se je rodil 1944 na Koroškem v družini, razdeljeni med Avstrijo in Jugoslavijo. Maturiral je na Ravnah, študiral filozofijo, teologijo, logiko in matematiko v Ljubljani, v Rimu, na Dunaju in v Parizu. Leta 1973 je prišel v Pariz. Prav njegova žena Tereza pa je našla hišo, ki je kasneje postala Slovenski dom. V času, ko je bil predsednik društva se je na slovenskih mašah zbiralo po 140 ljudi, pouk materinščine in verouk je obiskovalo 40 otrok, prepevali pa so tudi v pevskem zboru.

 

Na enem od sestankov, ki so jih v osemdesetih letih organizirali naši izseljenci v Evropi, in sicer v Augsburgu na binkoštnem srečanju, je Valant, kot je sam povedal, zasejal krilatico, ki se je kasneje, v začetkih naše mlade države izkazala za še kako resnično: »Mi Slovenci nimamo lastnih ambasad, zato je vsak Slovenec ambasador.« Verjetno si takrat ni mogel misliti, kako preroške so bili njegove besede. To zavezo je s svojimi dejanji še kako dobro opravičil, ko je s takšno srčnostjo in zagonom aktivno prispeval k nastanku in uveljavitvi samostojne Slovenije. Nekoč je zapisal »Ta zgodba o samostojnosti se ni rodila čez noč.« in če kdo, je gotovo prav on tisti, ki o tem pričuje tudi s svojim življenjem.

 

Objavljen je razpis za nagrado SLCA - SAAA Slovene Language Award 2024

Slovensko avstralsko akademsko združenje (SAAA) je objavilo letošnji razpis za sofinanciranje učenja slovenskega jezika v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Spodaj objavljamo razpis.   Pri SAAA veseljem objavljamo razpis za nagrado SLCA – SAAA Slovene Language Award 2024, ki je…

XXIII. Nagradni natečaja za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XXIII. nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu.   Skozi leta je prispelo skoraj 400 različnih zaključnih nalog,…

Državna sekretarka Humar na Mednarodni konferenci v Budimpešti

V Budimpešti je državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar v četrtek, 7. novembra 2024, predstavila položaj slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah in avtohtonih manjšin v Sloveniji na Mednarodni konferenci…

Državna sekretarka Humar na srečanju zamejskih gospodarskih združenj v Varaždinu

Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je v torek, 5. novembra 2024, udeležila srečanja zamejskih gospodarskih združenj, ki ga je v Varaždinu pripravila novoustanovljena Razvojna agencija Slovencev za trajnost…

O pevskem zboru slovenske šole v Mendozi Colegio Esloveno

Slovenci radi pojemo in imamo prirojeno v slovenski genetiki petje in glasbo. Če se srečata dva Slovenca in skupaj združeno zapojeta, lahko trdimo, da ne nastane samo duet, ampak že osnutek majhnega pevskega zbora. Colegio Esloveno »Anton Martin Slomšek« iz…

Izšla je novembrska številka otroške revije Pastirček

Izšla je novembrska številka zamejske otroške revije PASTIRČEK, ki jo izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva v Gorici. Novembrska izdaja je tretha številka revije v novem šolskem letu 2024/2025. Polna je zanimivih poučnih zgodb, pobarvank, otroških pesmi in zabavnih iger. Strani revije krasijo…

Predstavitev študija v Sloveniji - november 2024

Vse, ki vas zanima študij v Sloveniji, vas vabimo na spletno predstavitev študija na slovenskih univerzah. Predstavitev, ki jo pripravlja ekipa Study in Slovenia, bo v petek, 22. novembra 2024, ob 14. uri in je namenjena prav Slovencem v zamejstvu…

Podpredsednik vlade in minister Arčon slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu reformacije

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je bil slavnostni govornik na letošnji državni proslavi ob dnevu reformacije.   Umetniški del proslave pod naslovom Dokler teče ta motor in utripa to srce,…

Oktobrski večer Sredi domovine: Mirko Malle

Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je v četrtek, 17. oktobra 2024, na uradu gostil oktobrski večer z zamejskimi ustvarjalci Sredi domovine. Po sledeh svojega ustvarjalnega delovanja na številnih področjih nas je popeljal vsestranski umetnik – slikar,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.