Vljudno vabljeni na znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim, ki bo potekal od ponedeljka, 21. oktobra, do torka, 22. oktobra 2024, v Veliki dvorani SAZU (Novi trg 3, Ljubljana).

Letos mineva sto let od rojstva slovenskega pisatelja, akademika Alojza Rebule (1924–2018). V počastitev te obletnice Slovenska akademija znanosti in umetnosti (razred za umetnosti) v sodelovanju s Slovensko matico prireja znanstveni posvet, načrtuje pa tudi izdajo zbornika predstavljenih prispevkov. Vodja posveta je dr. Brane Senegačnik.

Alojz Rebula je bil edinstven glas v slovenskem romanopisju 20. stoletja: suverena poteza besednega čopiča, živo bogastvo klasične kulture in predvsem globina etosa postavljajo njegov opus na posebno mesto v literarni zgodovini. Vse to odseva tudi v njegovem sicer ne obsežnem, a vrhunskem prevajalskem opusu. Intelektualna prodornost, strastno iskanje zgodovinske, družbene in duhovne resnice in nezgrešljivi slogovni lesk odlikujeta nepreštevne eseje, kolumne in dnevniške zapise, s katerimi je pomembno zaznamoval ne le slovensko literaturo, temveč tudi širše kulturno življenje. Globoke in trajne sledi pa je pustil še drugod: v zavesti in ustvarjalnosti zamejskih Slovencev, v številnih generacijah svojih dijakov, v svojih prijateljih in kolegih v Sloveniji in po svetu. Namen posveta je osvetliti posamezna področja Rebulovega delovanja z različnimi prispevki, ki se raztezajo v širokem loku od biografskih beležk in pričevanj, celovitih refleksij njegovega literarnega opusa in analitičnih branj posameznih del ter njihovih zgodovinskih virov preko predstavitve novo odkritih dnevniških zapisov in manj znanih žanrskih del (drame in radijske igre) do refleksije njegovega esejističnega opusa in teoloških razmišljanj. Prispevki so tematsko razdeljeni v več sklopov: pričevanjskim in spominskim prikazom pisateljeve osebnosti (Oseba) sledijo predstavitve notranje prelomnih let v času študija in izkušnje s socialističnim režimom (Oseba in družba); interpretacije različnih vidikov njegove literature (Pisatelj, dramatik, scenarist) in njenega historičnega zaledja (Antične in renesančne resonance) pa dopolnjujejo premisleki o religiozni razsežnosti umetniške besede (Pisatelj in teolog) in o smislu človeka in slovenstva v moderni dobi (Esejist in mislec slovenstva). Posvet bo sklenila predstavitev načrta za pisateljevo bibliografijo, ki bo že sama na sebi zgovoren dokument o dediščini, ki jo je zapustil slovenski kulturi.

Simpozij soorganizirata Slovenska matica ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Podrobnejši program najdete tukaj.