V sredo, 6. aprila, je ASEF v sklopu programa Tutorstvo ASEF 2021/2022 organiziral že drugo interdisciplinarno okroglo mizo z naslovom Mesta prihodnosti II.

Okroglo mizo je otvorila dr. Nevenka Cukjati, generalna direktorica Operacije SRIP PMiS (strateška razvojno-inovacijska partnerstva na področju pametnih mest in skupnosti) na Inštitutu Jožef Stefan. V pozdravnem nagovoru je izpostavila vlogo tehnologij v mestih prihodnosti, njihovo povezavo s prebivalkami in prebivalci ter izpostavila pomen vključevanja raznolikih perspektiv pri soočanju z izzivi, ki jih prinaša razvoj mest.

V osrednjem delu je s svojimi prispevki sodelovalo šest štipendistk in štipendistov ASEF generacije 2021, ki so zastopali šestih tutorskih skupin.

Tine Šteger, član tutorske skupine za ekonomijo in poslovno informatiko, je predstavil, kako so v skupini v ospredje razprave postavili javni potniški promet, kjer je še veliko prostora za izboljšave, in se navezal na pomen iskanja dobrih rešitev za ureditev slednjega. V procesu uvajanja izboljšav je izpostavil vlogo države, lokalnih skupnosti, strokovnjakov in prebivalcev.

Tutorska skupina za humanistiko, ki je precej heterogena, je v svojih skupinskih diskusijah temu ustrezno obravnavala različne teme - od problematizacije mesta in financiranja humanistike, delovanja kulturnikov in izzivov, s katerimi se srečujejo, in tudi to, kako govorne sposobnosti vplivajo na zaposljivost in dostojno delo. Njihove zaključke je povzela Ajda Krišelj.

Sara Uhan je predstavila raziskovalni napredek skupine za biokemijo in kemijo na področju ustvarjanja skupnega članka na temo trendov inovacij v farmacevtski industriji. Članice in člani skupine pregledujejo različne modele in ugotavljajo njihovo uspešnost.

Tijan Prijon iz skupine za fiziko je v prispevku obravnaval vodik kot energijo prihodnosti, ki bi lahko poganjala transportna sredstva in druge naprave. Izjemne prednosti vodikovih celic (npr. energija na maso, nastop brez emisij) pa slabijo težave, povezane s skladiščenjem vodika, zato se bo v nadaljevanju potrebno usmeriti v iskanje rešitev za optimizacijo shranjevanja.

Tutorska skupina za računalništvo, ki jo je na okrogli mizi zastopal Vid Keršič, podrobneje analizira prometne možnosti. Skupina je naredila eksperiment v simuliranem okolju, in sicer na primeru sistema delitve koles v New Yorku, pri tem pa se poslužila metode strojnega učenja. Na podlagi pridobljenih podatkov so si zastavili vprašanje, iz katere postaje je treba prenesti koliko koles kam, pri iskanju možnosti optimizacije pa so dosegli 25-% izboljšavo.

Maruša Gorišek, ki je zastopala skupino, kjer si delita mesto politologija in sociologija, je pri razmišljanju o načrtovanju pametnih mest izpostavila pomen participacije prebivalk in prebivalcev ter iskala ustrezno mesto ekspertov v kontekstu političnega odločanja. Povedala je, da znanost nikakor ne more odgovoriti na to, kako želimo živeti; to lahko povedo le državljanke in državljani sami.

Interdisciplinarno okroglo mizo je povezoval Jan Grilc, novinar, voditelj in spletni redaktor na Valu 202.