Back to Top

 

Na Švedskem živi večje število Slovencev, ki so pretežno že švedski državljani. Po statističnih podatkih živi na Švedskem 1962 slovenskih državljanov (oktober 2023). Od teh jih ima 1857 prijavljeno stalno bivališče, 105 slovenskih državljanov pa tam prebiva začasno. Po približnih ocenah šteje slovenska skupnost od 3.000 do 5.500 oseb, po nekaterih celo do 7.000. Odrašča že tretja generacija, ki v glavnem še razume slovenski jezik, le del pa ga tudi aktivno obvlada. Večina se je zaradi ekonomskih razmer priselila v drugi polovici šestdesetih let, nekaj je bilo tudi mladih intelektualcev. Priseljevanje je potekalo do leta 1972/73, ko je Švedska omejila imigracije. Danes največ Slovencev živi na jugozahodu Švedske v Göteborgu in v Malmöju, kjer so zaposleni v avtomobilski in prehrambeni industriji. V Stockholmu in njegovi širši okolici živi približno 400 naših rojakov, pretežno v mešanih zakonih, nekaj jih je tudi v Upsali. V zadnjih letih se število Slovencev, predvsem zaradi priseljevanja mlajših Slovencev, ki prihajajo na Švedsko zaradi dela in študija, povečuje.

 

Večer slovenskega jezika v Domu Sodalitas, Tinje

Novembra 2025 je v Domu Sodalitas V Tinjah na avstrijskem Koroškem potekal Pogovorni večer o slovenskem jeziku, duši naroda. Spodaj objavljamo prispevek, ki ga je pripravila Jasna Martinjak iz Zavoda Rodna Zemlja.   Večer, posvečen slovenskemu jeziku, je bil čudovit…

Štipendije inž. Albina Ločičnika za študente inžinirstva v Furlaniji – Julijski krajini

Slovenska prosveta razpisuje štirinajsto leto štipendije v spomin na dobrotnika inž. Albina Ločičnika za študijsko leto 2025/26. Za štipendijo lahko zaprosijo študenti/študentke inženirstva. Vlagatelj mora za pridobitev štipendije izpolnjevati sledeče pogoje:– imeti status rednega študenta;– imeti stalno bivališče v Furlaniji – Julijski krajini; Obvezno…

Bralna značka Slovenije v Zadru

Na svoji poti po Hrvaški je Mag. Tilka Jamnik z Bralno značko Slovenije 2. decembra 2025 prispela v Zadar. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Zadru Tatjana Bajlo.   Vse manj beremo! Zavedamo…

Tretje in četrto srečanje projekta Šport brez meja

Decembra sta potekali tretje in četrto srečanje projekta Šport brez meja. Mladi kolesarji iz Kolesarske zveze iz avstrijske Koroške so prišli na rekreativno kolesarjenje v Novo mesto, pridružili so se jim še mladi kolesarji iz slovenskih kolesarskih klubov.  Na Velodromu…

Colegio Esloveno – Zaključek šolskega leta 2025

Še enkrat je leto naokoli. Končal se je šolski čas za obdobje 2025. Učenci z veseljem pričakujejo počitnice in dopust. Po uspešnem poteku pouka v razredih in tudi oblikovanju poznanstva pri obiskih raznih predmetov izven kolegija, so dan za dnevom…

20. let delovanja Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar

Slovenci v Zadru in prijatelji Slovenije so slovesno in pomenljivo obeležili adventne dni in božične praznike. Praznovali so 20. obletnico delovanja Slovenskega kulturnega društva Lipa Zadar. Ob tej priložnosti je bila predstavljena istoimenska monografija, katere avtorici sta dr. Barbara Riman…

Veselo srečanje rojakov in drugih prijateljev Slovenije

V tako družbi bi teknila še prežganka!  Za veselo srečanje rojakov in drugih prijateljev Slovenije ni potrebno prav veliko: pravzaprav le skupina navdušenih zanesenjakov, ki poskrbi za lokacijo, za dobro hrano in pijačo. Dobro voljo potem prinesejo udeleženci iz vse…

Veseli December v Nemčiji

Društvo Prijatelji Slovenije NRW e.V. in Slovenci iz Severnega Porenja – Vestfalije smo prvo nedeljo v tem prazničnem mesecu, v Düsseldorfu pripravili veselo predbožično druženje. Najprej smo si privoščili pravo slovensko praznično pojedino: kislo zelje, matevž in pečenice. Obed pa…

MoPZ Srečko Kumar na srečanju zborov dveh držav na Moravskem (Češka)

Lahko bi rekli, da se je potovanje Moškega pevskega zbora Srečko Kumar začelo že novembra lani, s sprejetjem soorganizacije koncerta »10. srečanje slovenskih in moravskih zborov«, ki je potekalo 27. oktobra 2024 v Vili Vipolže. Na njem sta kot gostujoča zbora…

Slovenska zveza na Švedskem

Slovenska zveza je bila ustanovljena leta 1991, šteje 9  društev ki smo razkopljeni  po celi Švedski. Slovenska Zveza ima  danes 1010 članov, čeprav smo pri raziskovanjih prišli do rezultata, da je na Švedskem okoli 5000 Slovencev in njihovih potomcev, prve, druge in tretje generacije. Druga generacija še razume in govori slovensko, od tretje pa le redki, vse kakor se trudijo za obstoj Slovenske besede, kajti potomci druge generacije se možijo ali prebivajo v skupnem življenju in gospodinjstvu s švedskim partnerjem, in zato ne čutijo več tolikšne potrebe po znanju slovenskega jezika za svoje otroke.

Slovenska društva so razpršena na prostoru 600 km2. Društva so v desetih mestih in sedmih pokrajinah. Imajo 2-3 pevske zbore, veliko raznih krožkov, slovensko šolo v dveh društvih, in eno likovno ter balinarsko sekcijo. Vsako drugo leto se organizira Slovensko srečanje vseh Slovencev in društev nekje v Švedski. Srečanje se vključi v društva ki praznujejo svoje obletnice delovanja društva ali pa kakšno drugo obletnico. V mesecu avgustu se organizira mladinsko in balinarsko srečanje vseh generacij. Prav tako se srečajo slovenci vseh društev za Binkoštni praznik  v središču Švedske v lepem majhnem mestu Sv. Brigite Švedske v Vadsteni.

Člani upravnega odbora Slovenske zveze se srečajo dvakrat na leto. V mesecu marcu oz. aprilu na občnem zboru in v novembru na jesenski konferenci.

 

Slovensko društvo Simon Gregorčič Köping

Smo majhno in preprosto društvo, ki leži 150 km južno od Stockholma. Ukvarjamo se predvsem z kulturnimi dejavnostmi, trudimo se ohraniti materni jezik, navade in običaje, z željo, da vse to tako rekoč prenesemo na naše mlajše rodove.

Slovensko društvo v Stockholmu

Namen društva je, da združuje rojake na področju Stockholma, krepi narodno zavest ter ljubezen do slovenskega jezika in matične domovine.

 

Slovensko-švedsko pevsko društvo Orfeum

Rdeča nit skozi doslej več kot petdeset letno zgodovino društva je pevska in glasbena dejavnost, jezikovno izobraževanje in slovenska kultura, kulinarika in integracijsko povezovalne dejavnosti. Udejstvovali so se tudi športno, vendar ta dejavnost zamira.  To je najstarejše in po številu članov drugo najštevilčnejše društvo na Švedskem. V zadnjih letih so ponovno zelo kulturno dejavni (koncerti ob kulturnih praznikih, slovenski jezik, v načrtu knjižni klub, otroški koncerti, Miklavževanje na nekoliko obsežnejši ravni že nekaj let, pesniški večeri).

 

Slovenska katoliška misija Göteborg

Slovenska katoliška misija je bila ustanovljena leta 1962, ko je slovenski duhovnik Jože Flis prišel iz Pariza na Švedsko, kjer je bival vse do leta 1972. Njegovo delo je nadaljeval p. Janez Sodja, ki je dvakrat na leto za daljši čas prihajal iz Munchena na Švedsko, kjer je obiskoval in povezoval slovenske rojake ter jih duhovno oskrboval. Leta 1974 je prvič zbral rojake v Vadsteni za Binkošti. Od takrat se slovenska romanja in srečanja v Vadsteni dogajajo nepretrgoma, razen zadnji dve leti zaradi korone virusa. Na binkoštno soboto 4. junija leta 2022 bodo praznovali 60 letnico ustanovitve. Delo p. Janeza je nadaljeval 16 let Jožef Drolc od 1977 do 1993. Za njim pa je prišel na Švedsko Zvonko Podvinski, ki je 13. avgusta 2021 dopolnil 28 let delovanja med rojaki na Švedskem. Slovenski duhovnik pokriva teren petih Slovenij in duhovno oskrbuje rojake od Göteborga do Stockholma, od Malmöja do Nybra in nazaj na zahodno obalo Švedske. Trinajst večjih in manjših skupnosti so slovenski duhovniki duhovno oskrbovali redno vse od 1962. leta do nekaj let nazaj, ko sta bili dve skupnosti zaradi premajhnega števila ukinjeni. Vseeno pa je v duhovni oskrbi še vedno 11 slovenskih skupnosti. Poleg duhovne oskrbe je slovenski duhovnik tudi tisti, ki trka na srca rojakov, da pri svojih otrocih gojijo narodno zavest ter skrbijo za versko in narodno identiteto, kajti le tako se bo slovenstvo prepoznalo in ohranjalo tudi v tujini.

Slovensko kulturno društvo Planika

Z 208 člani je drugo največje slovensko društvo v Kraljevini Švedski. Ima dolgo tradicijo izobraževalnih in kulturnih dejavnosti. Do leta 2000, ko so odrasli še zadnji pripadniki 2. generacije, so v okviru društva poleg vsega ostalega delovali še: folklorna in dramska skupina, ter nogometni in namiznoteniški klub Planika. Prireja tečaje kuhanja ter angleščine in italijanščine. Pod okriljem društva deluje še pevski zbor; vodi ga dirigent Johannes Likar. Razpolaga z lastnim lokalom s 50 sedeži.

 

Skip to content