Back to Top

Večje število Slovencev najdemo tudi v Jordaniji (blizu 70 slovenskih državljanov), Katarju, Združenih arabskih emiratih (sodobna ekonomska emigracija) in v Izraelu.

Knjigotapljenje v znamenju Janeza Trdine

Pisatelj in etnograf Janez Trdina je kot osrednja tema letošnjih slovenskih knjižnih srečevanj na Dunaju za nekaj dni povezal Novo mesto z avstrijsko prestolnico. Bajke in povesti o Gorjancih Janeza Trdine so bile tokrat v navdih mladim na Dunaju, ki so…

Erika žagar v Londonu predstavila svoji mladinski knjigi

Slovenska pisateljica Erika Žagar je 4. novembra v Londonu predstavila dve svoji mladinski knjigi v angleškem prevodu. Britansko-slovensko društvo je dogodek organiziralo v knjigarni Rudolf Steiner v centru Londona. Knjigi Pozejdonova podvodna šola in Speči vitezi opisujeta dogodivščine in odraščanje glavnega…

Slovenci in Britanci v Ha ha klubu

Britansko-slovensko društvo je konec oktobra povabilo Tina Vodopivca, da je s svojim humorjem zabaval Slovence in Britance v Ha Ha klubu pod arkadami železnice ob Temzi. To je bil prvi takšen dogodek Britansko-slovenskega društva. Izkazal se je za posrečenega, saj…

Matjaž Javšnik nasmejal Slovence v Amsterdamu!

Slovenska skupnost na Nizozemskem se je zbrala na razprodanem stand-up večeru v Amsterdamu. Več o dogodku je zapisala Sonja Vukan Kohek. Preteklo soboto smo se Slovenci na Nizozemskem zbrali v Amsterdamu, kjer smo do zadnjega sedeža napolnili dvorano za komedijo Matjaža…

Zaključek Slomškovega meseca

Mesec september je v slovenski šoli COLEGIO ESLOVENO v Mendozi posvečen patronu Antonu Martinu Slomšku. Vsako leto kolegij organizira celomesečne dejavnosti v vezi s tem praznikom, kjer sodelujejo učenci, učitelji in profesorji ter družine otrok. Igre, tekmovanja, Slomškovi spisi in…

Učenci iz Banjaluke in Slatine na 20. festivalu Mavrica

Na povabilo Društva Slovencev iz Subotice, ki nosi enako ime kot banjaluško Društvo Slovencev – Triglav, so se učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banjaluke in Slatine udeležili 20. festivala Mavrica, ki je potekal v soboto, 11. 10. 2025 v Subotici.…

Praznovanje dvajsetih let ustanovitve podjetja "Drago Čeh" iz Bora

Ob pomembnem jubileju, dvajsetih letih od ustanovitve društva, so člani organizirali slavnostno prireditev, v kateri so prisotni uživali. Naša mala članica Olga Džaković nam je v slovenščini recitirala pesem “Prijateljstvo”.   Tone Pavček. Predstavili smo Bilten o delu našega društva, v katerem…

Objavljen Javni razpis za finančno podporo slovenski narodni skupnosti v zamejstvu za leto 2026

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za razpisno področje A v letu 2026 – finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu. Namen razpisa je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo v sosednjih…

Srečanje Slovenskih pevskih zborov v Banjaluki

V banjaluškem Domu omladine, ki je že dolgo stičišče raznovrstnih kulturnih dogodkov v našem mestu, so 4. oktobra potekala tradicionalna Srečanja slovenskih zborov v Bosni in Hercegovini. O dogodku je zapisal Mladen Lunić. Kot je običajno, so poleg domačina – Mešanega…

Društvo Slovencev v Mendozi

Večina se je tu naselila po drugi svetovni vojni zadnje mesece leta 1948 in v začetku 1949. Bile so to predvsem številne družine z malimi otroki, skupno približno 400 oseb. Takoj so začeli s skupnostnim življenjem. Najprej so uvedli nedeljsko službo božjo, ustanovil se je pevski zbor, kmalu tudi slovensko društvo s prosvetnimi in družabnimi prireditvami. Sledila je ustanovitev dekliške in fantovske organizacije.
Naša skupnost ima lep Dom, zgrajen izključno s prostovoljnimi prispevki rojakov in prostovljnim delom, zlasti mladine. Stavba je enonadstropna in obsega prostorno dvorano z gledališkim odrom, šolskimi prostori, obsežnim igriščem, ki zadostujejo za lepo dejavnost. Vsako nedeljo in ob cerkvenih praznikih se daruje sv. maša. Ob sobotah zjutraj se zbirajo osnovnošolski otroci k pouku verouka, slovenščine, domoznanstva ter petja.

Zelo razgibana je dejavnost mladine. Organizirajo taborjenja v naravi, gojijo šport, sodelujejo pri odrskih predstavah, vsako leto priredijo mladinske dneve, itd. Zveza mater in žena si prizadeva predvsem na dobrodelnem področju.
Planinski odsek oskrbuje planinsko kočo  ože Kastelic, imenovano po prvem slovenskem dušnem pastirju, ki se je smrtno ponesrečil na Aconcagui leta 1941.

Društvo Slovenska pristava

Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.

Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.

Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.

 

Društvo Slovenska pristava

Leta 1951 se je kupilo in blagoslovilo to zemljišče, da bi služilo kot izletna točka za sobotne in nedeljske popoldneve. Slovenci so se zbirali iz vseh krajev Velikega Buenos Airesa. Zavest skupnosti se je s tem povečala, po raznih krajih so se začeli zidati Domovi, zato se je leta 1966 ustanovilo Društvo Slovenska pristava.

Razlaga grba: V grbu je ombu, ki predstavlja našo pampo in ki ga imamo tudi na Pristavi. Sonce predstavlja življenje, saj je potrebno za razvoj vsakega živega bitja, zelena barva pa zaznamuje Pristavo, ki ima velik vrt in nogometno igrišče. Obiskovalci pravijo, da prihajajo na zeleno Pristavo.

Pristava leži na zahodu mesta Buenos Aires. Pripada občini Morón. Vhod je na ulici República de Eslovenia (to ime je dobila, ko je Slovenija postala samostojna država). Zadnja vrata vodijo na ulico Ranchos. Pristava meri približno 3.000 m2.
Dom ima veliko dvorano, kjer je pult za prodajo hrane in pijače. Ob strani stoji kuhinja. Preko pokritega dvorišča se pride do stranišč in do žara, za katerim je uta. Sredi dvorišča so stopnice, ki vodijo v zgornjo dvorano. Na levi strani sta oder in garderoba, na desni pa kapela in zakristija. Malo bolj naprej je majhno stanovanje za hišnika. Pristava ima tudi tri nove učilnice. Spodaj, desno od vhoda sta dva šolska prostora, nato knjižnica, vrtec in mladinska soba. Za to sta še ena učilnica in skladišče. Na Pristavi je tudi velik in lepo razsvetljen vrt, kjer rastejo različna drevesa, med katerimi sta lipa in hrast. Na desni stojijo otroška igrala. Zadaj je oder na prostem, kjer je bil nekoč velik ombu. Drugi ombu stoji na levi strani, ob meji. Za njim je igrišče za odbojko ali košarko, še naprej pa travnato nogometno igrišče.

 

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.

Skip to content