Dušana Lajovica, uspešnega podjetnika, politika, diplomata in velikega dobrotnika slovenske skupnosti v Avstraliji je predanost slovenstvu spremljala celo življenje, kljub temu, da ga je večino preživel v Avstraliji. Podpiral je ideje slovenske pomladi in bil v vseh pogledih ambasador samostojne Slovenije. Imenovan je bil tudi za častnega konzula Republike Slovenije na Novi Zelandiji. Leta 2005 mu je takratni predsednik republike dr. Janez Drnovšek podelil zlati red za zasluge.

 

Ob ustanovitvi Demosa leta 1989 so avstralski Slovenci z velikimi pričakovanji in upanjem na prihodnost začeli moralno in materialno podpirati novo gibanje. Leta  1991 se je Dušan Lajovic po 46 letih prvič vrnil v Slovenijo in prisostvoval razglasitvi neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije. Naslednji mesec je bil imenovan za posebnega veleposlanika z vsemi pooblastili, da zastopa Slovenijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve Nove Zelandije. Ko se je julija 1991 vrnil v Avstralijo, je takoj pričel z organizacijo zbiranja pomoči v podporo samostojni Sloveniji tako med avstralskimi Slovenci kot tudi pri vladah Avstralije, Nove Zelandije in v Malezije. Leta 1992 je bil imenovan za častnega konzula Slovenije na Novi Zelandiji, leta 1997 pa za častnega generalnega konzula za Novo Zelandijo. To funkcijo je  opravljal do 1. julija 2003.

 

Dušan S. Lajovic se je rodil 26. januarja 1925 v Ljubljani. Njegov oče Emil Milivoj Lajovic je že leta 1921 v Ljubljani ustanovil podjetje Saturnus, a ga po štirih letih zaprl. Leta 1922 je izkazal posebno skrb, ko je v Ljubljani odprl dom za neporočene matere. Stavba v Mostah stoji še danes. Leta 1928 je oče Emil v Šiški ustanovil podjetje za izdelavo tub za zobno pasto in plastičnih izdelkov. Tovarna Tuba je bila ena izmed dveh in hkrati največja tovarna tub na območju takratne Jugoslavije.

 

Po osnovni šoli v Ljubljani so ga starši poslali v zasebno gimnazijo na otok Brač, ki so jo vodili dominikanci. Ob pričetku druge svetovne vojne se je vrnil v Ljubljano in nadaljeval šolanje na Srednji tehniški šoli, nato ga je oče poslal v Padovo k družinskemu prijatelju, pri katerem je delal v tovarni za plastiko. Po vojni se je znašel v begunskem taborišču center 303 v Trstu. Tam se je 27. januarja 1950 poročil z Aleksandro Hreščak. Skupaj z ženo sta 10. maja 1950 zapustila Italijo in z ladjo odpotovala v Avstralijo, kjer sta našla drugo domovino.

 

Dušan S. Lajovic je v Avstraliji najprej opravljal različna dela, nato pa se je odločil, da bo nadaljeval z družinsko tradicijo in leta 1958 v Sydneyu ustanovil podjetje Impact International Pty Ltd. V naslednjih letih je odprl podružnice še na Novi Zelandiji, v Melbournu, Maleziji, Indoneziji in na Filipinih. Impact danes združuje 12 podjetij, poleg tub za zobno pasto izdelujejo še embalažo za kozmetiko in farmacijo.

 

Leta 2005 mu je bil ob njegovi 80-letnici podeljen zlati red za zasluge »pri povezovanju in ohranjanju slovenske skupnosti v Avstraliji in Novi Zelandiji, pri osamosvojitvi Republike Slovenije, mednarodnem priznanju in gospodarskih povezavah Slovenije s svetom na diplomatskem mednarodnem področju«. Leta 2018 je prejel tudi Pučnikovo plaketo, namenjeno izjemnim posameznikom, ki s svojim javnim delovanjem, bodisi v politiki bodisi na drugih družbenih področjih pomembno prispevajo h krepitvi demokratičnih standardov in rasti demokratične politične kulture v Sloveniji. 

 

Malo manj znan, a nič manj pomemben je bil njegov starejši brat Miša M. Lajovic. Bil je prvi senator v senatu Avstralije, ki ni bil rojen na njenem ozemlju oziroma ni bil anglosaškega porekla in ni bil Jud. Na listi Liberalne stranke je v zgornjem domu avstralskega parlamenta sedel med leti 1975 in 1985.

 

Za Dušana S. Lajovica lahko rečemo, da je bil eden tistih rojakov v Avstraliji, ki so s trdno in neomajno voljo sledili svojim občutkom v upanju, da Slovenija lahko postane neodvisna, samostojna in demokratična država. Slovenska skupnost v Avstraliji in Republika Slovenija sta z njegovo smrtjo 28. junija 2018 izgubili velikega domoljuba in podpornika.

Dušan Lajovic

Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji (februar - junij 2023)

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik vabi na Tečaj slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji. Spletni tečaj, ki bo dvakrat tedensko po tri šolske ure potekal med  28. februarjem 2023 in 6. junijem 2023, je namenjen…

Postanite člani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), največje slovenske knjižnice

Narodna in univerzitetna knjižnica je knjižnica vseh Slovencev. Zbira, hrani in daje na uporabo nacionalno zbirko knjižničnega gradiva, ki mu z eno besedo rečemo slovenika. To je gradivo v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev in slovenskih založb,…

XXI. Nagradni natečaja za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in izseljenstvu

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. Nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Skozi leta je prispelo že več kot 360 različnih…

Nagradni natečaji na temo Prisluhni in pomagaj

Ventilator besed, revija za kulturo vzgojo in izobraževanje, v rubriki Natečaji lahko sodelujete pri različnih nagradnih natečajih, pri katerih se lahko izrazite kot literarni ali likovni ustvarjalci ali pa kar oboje. V letošnjem letu bodo razpisali natečaje na temi PRISLUHNI IN…

Študij v Sloveniji – predstavitev slovenskih univerz, 16. 2. 2023 ob 14.00

Ekipa Study in Slovenia vabi na spletno predstavitev študija v Sloveniji. Predstavitev za Slovence v zamejstvu in po svetu bo potekala 16. februarja 2023 ob 14.00 uri (CET).   V okviru predstavitev bodo predstavili uporabne informacije glede študija in življenja…

Razpis za promocijo slovenskega jezika

Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji v letu 2023. Namen razpisa je:promocija slovenskega jezika s spodbujanjem besedilnih spretnosti in bralne pismenosti uporabnikov in uporabnic slovenskega jezika,ozaveščanje o…

Štipendije za tečaje slovenskega jezika

Leto, ki se je pričelo, je lahko odlična priložnost tudi za obnovitev, nadgraditev ali pa začetek učenja slovenskega jezika. Tudi letos Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom…

Zaključek slovenskih šol v Buenos Airesu

Te dni, ko v Sloveniji doživljamo končno pravo zimo, je v Argentini prav prijetno vroče in najmlajši se veselijo, saj uživajo v zasluženih poletnih počitnicah. V zadnjem mesecu preteklega leta so se tako za nekaj časa poslovili od šolskih klopi.…

Miklavževanje 22 v Zürichu

Še en simpatičen prispevek o miklavževanju, ki so nam ga poslali iz Aktiva učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, vam ponujamo v branje. Letošnja miklavževa nedelja, 11. 12. 2022 je bila radodarna, saj nam je naklonila tudi nekaj snega. Da bi…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2020 © Vse pravice pridržane.