Dušana Lajovica, uspešnega podjetnika, politika, diplomata in velikega dobrotnika slovenske skupnosti v Avstraliji je predanost slovenstvu spremljala celo življenje, kljub temu, da ga je večino preživel v Avstraliji. Podpiral je ideje slovenske pomladi in bil v vseh pogledih ambasador samostojne Slovenije. Imenovan je bil tudi za častnega konzula Republike Slovenije na Novi Zelandiji. Leta 2005 mu je takratni predsednik republike dr. Janez Drnovšek podelil zlati red za zasluge.

Ob ustanovitvi Demosa leta 1989 so avstralski Slovenci z velikimi pričakovanji in upanjem na prihodnost začeli moralno in materialno podpirati novo gibanje. Leta  1991 se je Dušan Lajovic po 46 letih prvič vrnil v Slovenijo in prisostvoval razglasitvi neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije. Naslednji mesec je bil imenovan za posebnega veleposlanika z vsemi pooblastili, da zastopa Slovenijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve Nove Zelandije. Ko se je julija 1991 vrnil v Avstralijo, je takoj pričel z organizacijo zbiranja pomoči v podporo samostojni Sloveniji tako med avstralskimi Slovenci kot tudi pri vladah Avstralije, Nove Zelandije in v Malezije. Leta 1992 je bil imenovan za častnega konzula Slovenije na Novi Zelandiji, leta 1997 pa za častnega generalnega konzula za Novo Zelandijo. To funkcijo je  opravljal do 1. julija 2003.

Dušan S. Lajovic se je rodil 26. januarja 1925 v Ljubljani. Njegov oče Emil Milivoj Lajovic je že leta 1921 v Ljubljani ustanovil podjetje Saturnus, a ga po štirih letih zaprl. Leta 1922 je izkazal posebno skrb, ko je v Ljubljani odprl dom za neporočene matere. Stavba v Mostah stoji še danes. Leta 1928 je oče Emil v Šiški ustanovil podjetje za izdelavo tub za zobno pasto in plastičnih izdelkov. Tovarna Tuba je bila ena izmed dveh in hkrati največja tovarna tub na območju takratne Jugoslavije.

Po osnovni šoli v Ljubljani so ga starši poslali v zasebno gimnazijo na otok Brač, ki so jo vodili dominikanci. Ob pričetku druge svetovne vojne se je vrnil v Ljubljano in nadaljeval šolanje na Srednji tehniški šoli, nato ga je oče poslal v Padovo k družinskemu prijatelju, pri katerem je delal v tovarni za plastiko. Po vojni se je znašel v begunskem taborišču center 303 v Trstu. Tam se je 27. januarja 1950 poročil z Aleksandro Hreščak. Skupaj z ženo sta 10. maja 1950 zapustila Italijo in z ladjo odpotovala v Avstralijo, kjer sta našla drugo domovino.

Dušan S. Lajovic je v Avstraliji najprej opravljal različna dela, nato pa se je odločil, da bo nadaljeval z družinsko tradicijo in leta 1958 v Sydneyu ustanovil podjetje Impact International Pty Ltd. V naslednjih letih je odprl podružnice še na Novi Zelandiji, v Melbournu, Maleziji, Indoneziji in na Filipinih. Impact danes združuje 12 podjetij, poleg tub za zobno pasto izdelujejo še embalažo za kozmetiko in farmacijo.

Leta 2005 mu je bil ob njegovi 80-letnici podeljen zlati red za zasluge »pri povezovanju in ohranjanju slovenske skupnosti v Avstraliji in Novi Zelandiji, pri osamosvojitvi Republike Slovenije, mednarodnem priznanju in gospodarskih povezavah Slovenije s svetom na diplomatskem mednarodnem področju«. Leta 2018 je prejel tudi Pučnikovo plaketo, namenjeno izjemnim posameznikom, ki s svojim javnim delovanjem, bodisi v politiki bodisi na drugih družbenih področjih pomembno prispevajo h krepitvi demokratičnih standardov in rasti demokratične politične kulture v Sloveniji. 

Malo manj znan, a nič manj pomemben je bil njegov starejši brat Miša M. Lajovic. Bil je prvi senator v senatu Avstralije, ki ni bil rojen na njenem ozemlju oziroma ni bil anglosaškega porekla in ni bil Jud. Na listi Liberalne stranke je v zgornjem domu avstralskega parlamenta sedel med leti 1975 in 1985.

Za Dušana S. Lajovica lahko rečemo, da je bil eden tistih rojakov v Avstraliji, ki so s trdno in neomajno voljo sledili svojim občutkom v upanju, da Slovenija lahko postane neodvisna, samostojna in demokratična država. Slovenska skupnost v Avstraliji in Republika Slovenija sta z njegovo smrtjo 28. junija 2018 izgubili velikega domoljuba in podpornika.