Elica Rizmal, dolgoletna urednica slovenske radijske oddaje na SBS v Melbournu, je v okviru svojega dela in tudi sicer pomembno prispevala k ozaveščanju o dogajanju v domovini v času osamosvojitve ter bila tudi aktivno vpeta z željo pomagati domovini in doseči njeno čimprejšnje priznanje in uveljavitev.  

 

Vodila je pomembne radijske intervjuje v času slovenske pomladi, med njimi tudi z Janezom Janšo leta 1988 - 1989.  Leta 1990 je bilo v Melbournu ustanovljeno društvo za podporo demokracije v Sloveniji in z možem Vinkom sta bila med prvimi člani. Kot urednica slovenske radijske oddaje na SBS v Melbournu je vzdrževala redne stike s takrat ključnimi politiki in prek radijskih valov redno prinašala težko pričakovane novice o dogajanju v domovini. Prek radijske oddaje je sodelovala pri mnogih uspešnih denarnih nabirkah, tudi tistih posebnih v podporo slovenskemu gibanju. Tudi sicer so slovenski radijski napovedovalci (v Melbournu so delovali še Ivo in Helena Leber, Derry Maddison, v Sydneyu pa Mariza Ličan in Peter Krope) skrbno in nepristransko poročali o dogodkih leta 1991.

 

Ko je Slovenija razglasila samostojnost leta 1991, je bila Elica Rizmal med delegati avstralskih Slovencev, ki so se udeležili ustanovnega kongresa Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, z namenom združitve Slovencev v zamejstvu in po svetu z rojaki v domovini in v podporo demokratični prenovi in osamosvojitvi Slovenije. Bila je članica Slovenskega narodnega sveta Viktorije od ustanovitve Avstralske slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa dalje. V tej vlogi je organizirala mnoga srečanja s slovenskimi in avstralskimi politiki, sodelovala pri pošiljanju številnih prošenj tujim veleposlaništvom in tako aktivno lobirala za priznanje samostojne Slovenije. Sodelovala je tudi v protestih in z govori pred parlamentom v Melbournu. Prav tako je bila del slovenske delegacije, ki jo je oktobra 1991 sprejel avstralski ministrski predsednik Bob Hawke, ki je takrat dejal, da bo Avstralija   med prvimi državami, ki bodo priznale Slovenijo.

 

Aurelia Pia Rizmal – Elica se je rodila 14. avgusta 1943 v Celju. Študirala je arhitekturo, a sta z možem Vinkom po poroki odšla v Nemčijo, leta 1967 pa z ladjo Flavia v Avstralijo. Delala je kot tehnična risarka, pomagala možu Vinku v avtomehanični delavnici in pri pouku slovenskega jezika v Slovenskem društvu Planica. Leta 1978 se je vrnila v Slovenijo in v Mariboru končala Višjo pedagoško šolo. Po povratku v Avstralijo je 1981 ponovno začela s poučevanjem otrok v slovenski šoli in pričela z delom na slovenski radijski oddaji. Bila dolgoletna urednica slovenskih radijskih oddaj v Melbournu. Na Radiu SBS Melbourne je delala kar 24 let. Pričela je z otroškimi oddajami, čemur je sledilo delo napovedovalke in na koncu še urednice slovenske oddaje. V svoji neomajni narodni zavesti je izredno veliko prispevala k ohranjanju slovenske kulture in jezika v Avstraliji. Dolga leta je v Avstraliji pripravljala kulturne prireditve, za kar je leta 2000 ob slovenskem prazniku prejela avstralsko Prešernovo nagrado, ki jo je podelil Slovenski narodni svet Viktorije.

Z možem Vinkom sta poskrbela, da se je najstarejša trta na svetu z mariborskega Lenta naselila tudi v Avstraliji. Ko je mladica s šestimi cepiči prispela v Avstralijo, je morala kar dve leti počakati v karanteni. Od prihoda stare trte v Avstralijo je Vinko Rizmal vsako leto organiziral festival stare trte, ki se ga je udeležilo več sto ljudi in je bil namenjen promociji Slovencev in Slovenije v Avstraliji.

 

Elica Rizmal je umrla v prometni nesreči 16. aprila 2006 kmalu za tem, ko je zaključila še svojo zadnjo oddajo v slovenskem jeziku. Avstralska slovenska skupnost je takrat izgubila ne samo neutrudno sodelavko in povezovalko radijskega programa, ampak osebo, ki je z vsem srcem delovala za slovenski kulturni in družbeni utrip v Avstraliji.

Srebrni Ljubilej MePZ Davorin Jenko

O Srebrnem Ljubileju MePZ Davorin Jenko iz Bosne in Hercegovine je zapisala Ljiljana Memon. 31. marca 2026 je bil v Mestni hiši Banski dvor koncert našega zbora, posvečen obeležitvi pomembne obletnice, 25 let uspešnega dela MePZ Davorin Jenko. Priprave na ta pomemben…

Dogodek Spoznaj Jesenice – dediščina, mladi in življenje v Alpah

Slovenci jemljemo izobrazbo zelo resno. O dogodku na severo Eva Štravs Podlogar. zahodu Slovenije je zapisala Na Jesenicah je v sredo, 15. aprila 2026, potekal celodnevni čezmejni dogodek za dijake z naslovom Spoznaj Jesenice – dediščina, mladi in življenje v…

34 let skupnosti in tradicije: Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj praznovalo pomembno obletnico

Slovensko združenje meščanov »Jožef Špringer« Kakanj je slovesno obeležilo 34 let delovanja z organizacijo folklorne prireditve, ki je še enkrat potrdila pomen društva pri ohranjanju slovenske kulture in identitete v Bosni in Hercegovini. Več o samem dogodku je zapisala Aleksandra…

SloArt – v pričakovanju promocije tretje številke časopisa za slovensko kulturo, umetnost, zgodovino in družbo

Prihaja nova številka časopisa SloArt. Več lahko preberete v članku, ki sta napisala Ana Žagar in Milica Rajković.   Pomlad je obdobje, ko se predstavlja nova številka časopisa SloArt v slovenščini, ki jo uresničujejo avtorice slovenskih korenin, ki delujejo na…

Bogato dogajanje pri slovenskih otrocih v Berlinu

              Tudi letos je bilo pri predšolskih otrocih in šolarjih, ki v Berlinu obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine pod vodstvom učiteljice Magdalene Novak, živahno, ustvarjalno in polno lepih trenutkov. Trije spomladanski dogodki so povezali slovenske…

Butarice: slovenska navada

Slovenski običaji živijo in se ohranjajo tudi po svetu. Kako so v Slovenskem kolegiju v Mendozi v ARgentini pripravljali butarice pred cvetno nedeljo lahko preberete v spodnjem prispevku, ki ga je zapisala Tončka Šmon.  Postni čas gre k koncu. Kmalu bo…

Materinski dan in dan žena v Društvu Planika

V mesecu marcu praznujemo kar dva pomembna praznika – dan žena in materinski dan. Proslavili so jih tudi v Društvu Slovencev Planika iz Zrenjanina v Srbiji. Več lahko preberete v spodnjem prispevku, ki nam ga je poslala Milena Spremo. Ob dnevu…

Filozofski natečaj Slovenske matice za mlade

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V letu 2026, ko Slovenska matica slavi 162 let dela za slovensko kulturo in znanost, praznujemo z mladimi, za katere verjamemo,…

4. pesniški natečaj za mlade ob svetovnem dnevu poezije v organizaciji Slovenske matice in Glasbene matice Ljubljana

Slovenska matica, najstarejše slovensko znanstveno in kulturno društvo ter druga najstarejša slovenska založba, že šesto leto organizira natečaje za dijake in študente. V soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana je pripravila in uspešno izvedla že tri pesniške natečaje za mlade. Slovenska matica…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.