Elica Rizmal, dolgoletna urednica slovenske radijske oddaje na SBS v Melbournu, je v okviru svojega dela in tudi sicer pomembno prispevala k ozaveščanju o dogajanju v domovini v času osamosvojitve ter bila tudi aktivno vpeta z željo pomagati domovini in doseči njeno čimprejšnje priznanje in uveljavitev.  

 

Vodila je pomembne radijske intervjuje v času slovenske pomladi, med njimi tudi z Janezom Janšo leta 1988 - 1989.  Leta 1990 je bilo v Melbournu ustanovljeno društvo za podporo demokracije v Sloveniji in z možem Vinkom sta bila med prvimi člani. Kot urednica slovenske radijske oddaje na SBS v Melbournu je vzdrževala redne stike s takrat ključnimi politiki in prek radijskih valov redno prinašala težko pričakovane novice o dogajanju v domovini. Prek radijske oddaje je sodelovala pri mnogih uspešnih denarnih nabirkah, tudi tistih posebnih v podporo slovenskemu gibanju. Tudi sicer so slovenski radijski napovedovalci (v Melbournu so delovali še Ivo in Helena Leber, Derry Maddison, v Sydneyu pa Mariza Ličan in Peter Krope) skrbno in nepristransko poročali o dogodkih leta 1991.

 

Ko je Slovenija razglasila samostojnost leta 1991, je bila Elica Rizmal med delegati avstralskih Slovencev, ki so se udeležili ustanovnega kongresa Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, z namenom združitve Slovencev v zamejstvu in po svetu z rojaki v domovini in v podporo demokratični prenovi in osamosvojitvi Slovenije. Bila je članica Slovenskega narodnega sveta Viktorije od ustanovitve Avstralske slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa dalje. V tej vlogi je organizirala mnoga srečanja s slovenskimi in avstralskimi politiki, sodelovala pri pošiljanju številnih prošenj tujim veleposlaništvom in tako aktivno lobirala za priznanje samostojne Slovenije. Sodelovala je tudi v protestih in z govori pred parlamentom v Melbournu. Prav tako je bila del slovenske delegacije, ki jo je oktobra 1991 sprejel avstralski ministrski predsednik Bob Hawke, ki je takrat dejal, da bo Avstralija   med prvimi državami, ki bodo priznale Slovenijo.

 

Aurelia Pia Rizmal – Elica se je rodila 14. avgusta 1943 v Celju. Študirala je arhitekturo, a sta z možem Vinkom po poroki odšla v Nemčijo, leta 1967 pa z ladjo Flavia v Avstralijo. Delala je kot tehnična risarka, pomagala možu Vinku v avtomehanični delavnici in pri pouku slovenskega jezika v Slovenskem društvu Planica. Leta 1978 se je vrnila v Slovenijo in v Mariboru končala Višjo pedagoško šolo. Po povratku v Avstralijo je 1981 ponovno začela s poučevanjem otrok v slovenski šoli in pričela z delom na slovenski radijski oddaji. Bila dolgoletna urednica slovenskih radijskih oddaj v Melbournu. Na Radiu SBS Melbourne je delala kar 24 let. Pričela je z otroškimi oddajami, čemur je sledilo delo napovedovalke in na koncu še urednice slovenske oddaje. V svoji neomajni narodni zavesti je izredno veliko prispevala k ohranjanju slovenske kulture in jezika v Avstraliji. Dolga leta je v Avstraliji pripravljala kulturne prireditve, za kar je leta 2000 ob slovenskem prazniku prejela avstralsko Prešernovo nagrado, ki jo je podelil Slovenski narodni svet Viktorije.

Z možem Vinkom sta poskrbela, da se je najstarejša trta na svetu z mariborskega Lenta naselila tudi v Avstraliji. Ko je mladica s šestimi cepiči prispela v Avstralijo, je morala kar dve leti počakati v karanteni. Od prihoda stare trte v Avstralijo je Vinko Rizmal vsako leto organiziral festival stare trte, ki se ga je udeležilo več sto ljudi in je bil namenjen promociji Slovencev in Slovenije v Avstraliji.

 

Elica Rizmal je umrla v prometni nesreči 16. aprila 2006 kmalu za tem, ko je zaključila še svojo zadnjo oddajo v slovenskem jeziku. Avstralska slovenska skupnost je takrat izgubila ne samo neutrudno sodelavko in povezovalko radijskega programa, ampak osebo, ki je z vsem srcem delovala za slovenski kulturni in družbeni utrip v Avstraliji.

Projekt Šnofijeva druščina - spletni koncert z glasbenikom Boštjanom Gombačem

Učenci DPS in materinščine učiteljev aktiva Avstrija so v 1. fazi projekta prebrali delo Boštjana Gorenca – Pižame: Šnofijeva druščina – Čarovnik na begu. Vabljeni k branju prisprevka, ki ga je pripravil Rajko Tekalec. Učenci so spoznavali skozi to literarno delo…

Digitalizacija matičnih knjig cerkve sv. Ivana v Bethlehemu v Pensilvaniji in intervjuji izseljenskih zgodb

Med 14. in 22. majem 2025 je zaposlena na Zavodu Primoža Trubarja Klaudija Sedar z zunanjim sodelavcem s tehnično opremo Jožetom Glažarjem ob podpori Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, za kar velja velika zahvala,…

Delavnice animiranega filma pri otrocih in odraslih, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine v Berlinu

V drugi polovici maja sta pri učencih dopolnilnega pouka slovenščine v Berlinu gostovala mentorja Društva Slon – vzgojno-izobraževalnega programa animiranega filma iz Ljubljane. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je o dogodku pripravila učiteljica slovenščine Magdalena Novak.   V torek,…

V Društvu Triglav Banja Luka obeležili Svetovni dan čebel

V soboto, 24. maja 2025, so imeli v Slatini otroci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banja Luke in Slatine »Medeni čas« ali »Medeni zajtrk«. Vabljeni k branju prispevka, ki ga je pripravila Bernarda Pleša iz Društva Slovencev Triglav Banja Luka.  …

Delavnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije pri pouku slovenščine na Dunaju

Od 14. do 16. maja 2025 je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ponovno gostoval pri dopolnilnem pouku slovenščine na Dunaju. Za slovenske otroke in mladostnike na Dunaju ter v okolici je pripravil tri delavnice, in sicer dvakrat za dve…

Gregorjevo in materinski dan v Švici, Lihtenštajnu in na Predarlskem

Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na Predarlskem so tudi letos praznovalni gregorjevo in materinski dan. Prispevek je pripravil učitelj slovenščin Rajko Tekalec. Gregorjevo 2025 v Švici, Kneževini Lihtenštajn in v Avstriji na PredarlskemUčenci DPS oddelkov…

Aktivnosti in razstave likovne sekcije SKD Lipa iz Zadarja

SKD “Lipa” Zadar vključuje v svoje dejavnosti tudi delo Likovne sekcije, ki vsako leto gosti Mednarodno likovno kolonijo “Jože Arzenšek”. Likovna sekcija je v letošnjem letu 2025 imela vrsto dejavnosti z javnimi nastopi in predstavitvami svojega dela. Vabljeni k branju…

Dobrodošli doma 2025

Sodelujte na literarnem natečaju ob desetletnici Tržaškega knjižnega središča

Ob 10-letnici delovanja Tržaško knjižno središče razpisuje literarni natečaj za štiriverzno pesem z duhovito vsebino na temo knjige. Natečaj je namenjen otrokom in odraslim, od 9. leta starosti dalje. Vsak avtor sme sodelovati z največ dvema pesmima v slovenskem jeziku. Tri najboljše pesmi,…

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
Erjavčeva 15
1000 Ljubljana

tel: +386 1 230 80 00
fax: +386 1 230 80 17

E-pošta: urad.slovenci@gov.si

2021 © Vse pravice pridržane.